Julian Assange: prvi mož WikiLeaksa, ki je letos dodobra razburkal mednarodne politične vode. Ni verjeten dobitnik nagrade, čeprav ima pisano paleto podpornikov: od antiglobalistov pa vse do Kremlja. Žurnal24
Lina Ben MhenniLina Ben Mhenni: učiteljica angleščine na univerzi v Tunisu. Njen blog Tunizijsko dekle je odigral pomembno vlogo v tunizijski revoluciji. Pisala ga je vse od leta 2007, v njem je kritizirala razmere v državi. Bolj ko so se stvari zaostrovale, ostrejši je bil njen ton, ki je vrhunec dosegel med re EPA
Helmut KohlHelmut Kohl: največji dosežek nekdanjega nemškega kanclerja je združitev Nemčije. Enaindvajset let po tem je Nemčija med najvplivnejšimi državami na svetu. Zaradi slabega zdravja je tokrat morda zadnja priložnost, da Kohl dobi nagrado. EPA
Ruska zastavaMemorial: skupina, ki je bila ustanovljena še v času Sovjetske zveze in se vse do danes bori za večjo demokratičnost in človekove pravice v Rusiji. Ukvarjajo se tako s preteklo komunistično represijo kot tudi s pritiski v sodobni Rusiji. EPA
protest egiptIsraa Abdel-Fattah, znana tudi kot "Facebook dekle": leta 2008 je bila med ustanovitelji gibanja, ki je vodilo proteste med letošnjo revolucijo v Egiptu. Žurnal24
Wael GhonimWael Ghonim: je postal heroj egiptovske revolucije. Na FB je ustvaril stran "Vsi smo Kaled Said", ki ima na tisoče podpornikov in je postala stičišče protestnikov. Kaled Said je bil 28-letnik, ki ga je policija do smrti pretepla. Njegova nasilna smrt je zanetila proteste. EPA
Sima SimarSima Samar: kot vodja neodvisne afganistanske komisije za človekove pravice je postala utelešenje boja za pravice žensk v Afganistanu. EPA
Bradley ManningVojak Bradley Manning: obtožen je, da je Assangeu posredoval 250 tisoč zaupnih depeš, ki so bile kasneje objavljene na WikiLeaksu. Manning je občutil največ posledic razkritih depeš: že leto in štiri mesece je zaprt, večinoma v samici. EPA
Mjanmarska opozicijska voditeljica Aung San Su Kji je pripravljena sodelovati z Aung San Su Či: vodja opozicije je Nobelovo nagrado za mir osvojila že pred 20 leti, vendar je bila takrat v hišnem priporu, kjer je ostala skupno kar 15 let, lani novembra pa je bila končno izpuščena. Aung San Su Či, obraz boja za demokracijo, bi lahko tokrat po nagrado v Oslo prišla sama. Žurnal24