Eden od vrhuncev, če ne kar vrhunec 22. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala (Liffe), ki se uradno začenja danes ob 20. uri s projekcijo irske črne komedije Policist, v kateri igra tudi Katarina Čas, je zagotovo retrospektiva filmov Davida Cronenberga. Nad telesom in umom fasciniranega ter popolnoma samosvojega kanadskega režiserja, ki se po letošnjih festivalih predstavlja s svojim zadnjim freudovsko-jungovskim filmom Nevarna metoda, bodo obiskovalci Liffa spoznavali skozi njegova zgodnejša dela.
Cronenberg, Finci in metafilm
V nasprotju z Nevarno metodo, ki jo bodo zamudniki lahko ujeli tudi po Liffu, je retrospektiva zgodnjih Cronenbergovih del, kot poudarja tudi programski vodja Kinoteke Jurij Meden, tako rekoč ekskluzivna. "Toplo priporočam zlasti ogled najzgodnejših filmov Davida Cronenberga. Po eni strani zato, ker gre za enega od najbolj ekskluzivnih dogodkov Liffa, po drugi strani zato, ker velikega avtorja naslikajo v najbolj nazorni (beri: vznemirljivi, večplastni, tudi pretresljivi) luči," pojasnjuje Meden, ki izpostavlja še dve Liffovi retrospektivi: "Pomembna nova razsežnost Liffa pod programskim načelovanjem Simona Popka so zgodovinski oziroma retrospektivni programi – letos so takšni kar trije, poleg retrospektive Cronenberga bomo deležni retrospektiv tako imenovanega metafilma in klasičnega finskega filma. Vse v luči (pre)potrebne maksime, da sopostavljanje in součinkovanje 'starega' in 'novega' lahko postreže s povsem novimi uvidi in 'dviguje ceno' tako enemu kot drugemu. Z drugimi besedami: Freuda je v Nevarni metodi prav toliko kot v Srhu, Besnilu in Zalegi, le Jung je v teh zgodnjih naslovih dobrodošlo odsoten."
