Čudež: To se je sredi požara v Omišu zgodilo s hišo sodelavke Radia 1

V nadaljevanju preberite:

• Sodelavka Radia 1 Hana Brvar je med požarom pri Omišu trepetala za starša in družinsko hišo, ki je bila v neposredni bližini ognja.
• Njena starša sta se morala evakuirati, a je hiša kljub opustošenju v okolici ostala nepoškodovana. 
• Po tragediji je ustanovila skupino Pomoč Omišu in zbira pomoč za družine, ki so v požaru izgubile domove.

Silovit požar, ki je v četrtek, 13. avgusta, zvečer izbruhnil v Lokvi Rogoznici pri Omišu, se je zaradi močnega vetra izjemno hitro razširil proti naseljenim območjem. Ogenj je zajel več kot tisoč hektarjev površin, okoli tisoč prebivalcev in turistov pa je moralo zapustiti svoje domove in nastanitve. Za številnimi je ostalo pravo opustošenje – poškodovane in uničene hiše, avtomobili ter pokrajina, ki jo je ogenj čez noč spremenil do neprepoznavnosti.

Prav v Lokvi Rogoznici stoji tudi družinska počitniška hiša Hane Brvar, sodelavke Radia 1, ki skrbi za družbena omrežja. Za njeno družino je bila drama še toliko bolj osebna, saj je požar izbruhnil v neposrednem gozdičku ob njihovi ulici, ki vodi proti regionalni cesti.

Hana je tudi sicer tesno vpeta v dobrodelne projekte Radia 1. Letos je bila del dobrodelne karavane Dežela junakov, v kateri je kolesarila ob Cenetu Prevcu na njegovi dobrodelni poti po Sloveniji. Tokrat pa se je povsem nepričakovano sama znašla na drugi strani zgodbe – med tistimi, ki so trepetali za svoje najbližje in družinsko premoženje.

Osebni arhiv

Toda do hiše nista mogla. Na poti ju je ustavila policistka in jima zaradi nevarnosti prepovedala nadaljevanje poti. Za hribom je takrat že divjal ogenj. Obrnila sta se in se vrnila k prijateljem, kjer se je začelo mučno čakanje na kakršne koli informacije.

Osebni arhiv

Hana je bila medtem doma v Sloveniji in ves čas v stiku z mamo. Nato je prišel klic, ki ga ne bo pozabila. "Zadnji klic z mamo je bil grozljiv. Rekla mi je samo: 'Hana, požar prihaja k nam. Moramo se evakuirati, ne morem zdaj govoriti,' in odložila. Potem pa nisem vedela, kaj se z njimi dogaja," se spominja Hana.
Ogenj se namreč ni več približeval le njihovi počitniški hiši, ampak je prišel tudi v bližino hiše prijateljev, kjer sta bila njena starša. Sledila je evakuacija. Starša in prijatelji so morali zapustiti hišo ter se umakniti še dlje. Tudi tam jih je že dohiteval dim. Na srečo ni bil nihče poškodovan. Nihče pa ni vedel, kaj se medtem dogaja z njihovo hišo.

Šele naslednji dan, okoli 16. ure, sta Hanina starša dobila informacijo, da se lahko vrneta. Po vsem, kar sta videla in slišala v preteklih urah, sta bila pripravljena na najhujše. Pričakovala sta, da bosta prišla na pogorišče. Toda ko sta prispela, ju je pričakal prizor, ki ga Hana še danes težko razume. "Hiša je stala. Nedotaknjena. Ob njej je ostal tudi naš avtomobil," je povedala Hana. Le nekaj metrov stran pa je bila slika povsem drugačna.

Pokrajino, ki jo je poznala po zelenih borovcih in mogočnih hribih, je opisala kot svet, ki ga je nekdo čez noč obarval v črno-belo. "Zogleneli avtomobili ob cesti med Omišem in Lokvo Rogoznico. Pepel. Dim. Pogorišča. Drevesa, ki jih ni več. Pokrajina, ki spominja na vojno območje. Kot prizor iz filma, v katerega bi še včeraj težko verjel. A tokrat ni film. To je resničnost."

Sredi vsega tega pa je ostala njihova majhna zelena oaza, obdana z oljkami. In v njej njihova hiša. Ob njej je preživelo še nekaj sosednjih hiš. "Ne vem, kako. Ne vem, zakaj. Ne vem, kako je lahko ogenj, ki je uničil toliko vsega okoli nas, pustil naš mali košček sveta pri miru. Ampak danes prvič zares začenjam verjeti v čudeže," je v zapisu na družbenih omrežjih sporočila Hana.

Ob olajšanju pa Hana ne pozablja, da številne družine takšne sreče niso imele. "Srce se mi trga ob misli na vse, ki danes gledajo tisto, kar je ostalo od njihovega doma. Na ljudi, ki so desetletja ustvarjali, gradili, varčevali in živeli za nekaj, kar je lahko ogenj v nekaj minutah spremenil v pepel. Tega pekla ne privoščiš nikomur."

Hana se je zato odločila, da ne bo ostalo le pri besedah. Skupaj z drugimi je začela individualno akcijo pomoči ljudem, ki v požaru niso imeli takšne sreče, in ustanovila facebook skupino Pomoč Omišu.
"Marsikdo ni imel sreče, nekateri imajo popolnoma uničene hiše. Začeli smo individualno akcijo, v kateri poskušamo zbirati stvari, ki jih ljudje trenutno najbolj potrebujejo. Najprej smo zbirali material za pleskanje in v samo dveh dneh smo ga zbrali res veliko. Ljudje so ga že odpeljali v Omiš," je povedala Hana.

Toda pomoč se s tem ne končuje. Naslednji cilj je pomagati tudi pri konkretni obnovi poškodovanih domov. "Naša ideja je, da zdaj začnemo zbirati gradbeni material, da se lahko kakšna hiša ponovno postavi oziroma obnovi – izolacijo, izravnalne mase, barve in drug potreben material." Za vse dodatne informacije glede zbiranja in pomoči pa je na voljo tudi elektronski naslov omispomoc@gmail.com.