V državnem zboru so danes opravili tretje branje novega energetskega zakona, ki v slovenski pravni red prenaša določbe desetih evropskih direktiv, ki urejajo področje trga z energijo ter spodbujanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije.
Osnovni razvojni dokument bo energetski koncept Slovenije, s katerim bodo po pojasnilih državnega sekretarja Bojana Kumra določeni cilji konkurenčne, trajnostno naravnane in zanesljive oskrbe z energijo za naslednjih 20 let in okvirno tudi za naslednjih 40 let. Zakon bo po njegovi oceni "bistveno pripomogel h krepitvi konkurence in pravic potrošnikov, hkrati pa pomagal ustvarjati pogoje za večjo zanesljivost oskrbe".
Največ o energetskih izkaznicah
Poslanci so največ razpravljali o energetskih izkaznicah, ki bodo obvezne za nepremičnino, ki se prodaja ali oddaja v najem za več kot 12 mesecev. Pri prodaji ali oddaji nepremičnine v najem bodo morali lastniki najpozneje do konca leta zagotoviti, da se pri oglaševanju navedejo energijski kazalniki energetske učinkovitosti nepremičnine iz energetske izkaznice. Tako v zakonu ni več zapisa, da bi morale večstanovanjske stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 1980, pridobiti izkaznico najpozneje do konca leta 2019, tiste, ki so bile zgrajene po 1. januarju 1980 pa najpozneje do konca leta 2030.
Z izkaznicami so po besedah Kumra želeli zaščititi kupca. Izkaznice bodo veljale deset let, izdajale pa jih bodo pooblaščene pravne ali fizične osebe, ki morajo za to pridobiti licenco. Stroške izdelave izkaznice nosi lastnik oz. lastniki stavbe. Nadzor nad izkaznicami bo izvajalo ministrstvo, pristojno za energijo.
Opozicija ni zadovoljna
Zakon je po mnenju opozicije preobsežen, na področju energetskih izkaznic presega obveznosti iz direktive, prepričani pa so tudi, da bo zaradi prevelike birokratizacije kmalu potrebna njegova novelacija. Poleg energetskih izkaznic je zanje sporno tudi določilo zakona, da se lahko omogoči izvajanje nalog sistemskega operaterja distribucije električne energije več koncesionarjem.
Predlog poslancev SDS, da se ohrani en sistemski operater elektrike za celotno državno ni dobil dovolj podpore. Tako lahko skladno z zakonom distribucijski operater po predhodnem soglasju vlade začasno prenese izvajanje nalog gospodarske javne službe distribucije na drugo fizično ali pravno osebo. Izvajanje gospodarske javne službe lahko zagotovi država na delu svojega območja ali na celotnem območju, dejavnost pa lahko izvaja oseba, ki od vlade pridobi koncesijo za opravljanje te gospodarske javne službe in ki ima v lasti ali najemu distribucijski sistem.
Poslansko skupino NSi pa je zmotilo predvsem določilo glede brezplačne služnosti na občinskih in državnih zemljiščih. Ko se bo čez Slovenijo gradil plinovod Južni tok na zemljiščih občin in države, podjetjem, ki ga bodo gradila, ne bo treba plačati služnosti za ta zemljišča, je izpostavil Matej Tonin.
Sprejeli arhivsko novelo
Z 51 glasovi za in 28 proti je DZ sprejel novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Proti so se izrekli v SDS in SLS.
Sedanja ureditev določa, da je arhivsko gradivo nekdanjih družbenopolitičnih organizacij odprto brez omejitev, razen če vsebuje občutljive osebne podatke žrtev. Po sprejeti noveli pa gradivo ni dostopno tudi v primerih, ko vsebuje občutljive osebne podatke sodelavcev teh organizacij.
Novela sicer ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva v fizični in elektronski obliki. Prav tako ureja pogoje dostopnosti do arhivskega gradiva, rokov nedostopnosti, izjemnega dostopa in izjemnega podaljšanja rokov nedostopnosti arhivskega gradiva. Novela arhivsko zakonodajo usklajuje z zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
