Število otrok, ki jih prek društva Humanitas sponzorirajo slovenski botri, znaša 462. “Boter oziroma botra postanete tako, da se za posameznega varovanca ali varovanko odločite prispevati določeno mesečno vsoto, ki znaša 22 evrov za botrstvo v Afriki ali 34 evrov za botrstvo v Sloveniji,” pravijo pri Humanitasu. So le ena od organizacij, prek katerih lahko posamezniki namenijo denar za otroke ne le v Sloveniji, ampak tudi v manj razvitih državah.
140 družin skrbi za druge
Pri Slovenski karitas znotraj projekta Z delom do dostojnega življenja okoli 300 slovenskih družin skrbi za 140 družin v Ruandi, Burundiju in na Madagaskarju. Povprečno darujejo 12 evrov na mesec, znesek je namenjen temu, da starši afriških družin s pomočjo Karitasovih misionarjev najdejo delo, s pomočjo skromnega zaslužka pa se poveča možnost, da otrokom omogočajo šolanje, pojasnjuje Jana Lampe.
Mirovni inštitut (MI) za članice Ženskega centra Nyamirambo v Ruandi in za nekatere otroke iz te lokalne skupnosti s pomočjo individualnih donatorjev in javnih dogodkov namenja denar za šolnine. Šolnine v Ruandi namreč znašajo za ruandski standard visokih sto evrov na leto za osnovno šolo, od 200 do 300 za srednjo, za študij pa okrog 800 evrov na leto. “Nekateri donatorji so se odločili šolnine plačevati ves čas šolanja, na primer za študij članic Ženskega centra tudi tri ali štiri leta, večina pa je bila enkratnih donatorjev,” je povedala Maja Ladić z MI.
V okviru organizacije Unicef se je mogoče pridružiti projektu Starši otrok sveta. Mesečni darovalci redno prispevajo poljubno izbran znesek svojih sredstev za pomoč otrokom v državah v razvoju. Unicef z zbranimi sredstvi izvaja dolgoročne razvojne programe pomoči – zagotavlja jim osnovno zdravstveno varstvo, čisto pitno vodo in sanitarne naprave, prehranske dodatke, osnovno izobraževanje ter zaščito v izjemno hudih okoliščinah.
V vrtcu posvojili Indijca
Otroci iz koprskega zasebnega vrtca Račka bodo s pomočjo organizacije Adra z novim letom “posvojili” otroka iz Indije. “Našim otrokom se bo javil s kako risbico, mi mu bomo kaj poslali nazaj. Pomembno je, da se otroci s tem naučijo, da lahko tudi oni pomagajo in da nekatere stvari niso samoumevne,” je dejala Edita Jurčić.
