Ministrstvo s 400 zaposlenimi bi preselil v Novo mesto

"Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino želim preseliti v Novo mesto. To je prvič, da to javno povem, čeprav o tej možnosti razmišljam že od začetka mandata. Pri tem ne govorim o simbolični selitvi ministrove pisarne ali nekaj zaposlenih. Takšne piarovske poteze me ne zanimajo," je v intervjuju za Dolenjskainfo povedal minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević.

Dodaja, da je njegov cilj preselitev celotnega ministrstva, ne zgolj sprememba naslova na dopisnem papirju: "Seveda gre za zahteven organizacijski projekt. Ministrstvo ima približno 400 zaposlenih, zato je treba zagotoviti ustrezne prostorske, prometne in organizacijske pogoje ter poskrbeti, da bo prehod potekal nemoteno."

"Če želimo decentralizacijo jemati resno, jo mora začeti uresničevati tudi država sama. Ni dovolj, da o policentričnem razvoju govorimo – pokazati ga moramo tudi v praksi. Ocenjujem, da bi ob dobri pripravi takšen projekt lahko izvedli nekje do sredine mandata te vlade," opisuje. 

Minister je dejal, da je bila ena od tem, ki je po njegovem mnenju v javnosti dobila nesorazmerno veliko pozornosti, ideološko nevtralna šola. Poudaril je, da so mu o tem na zaslišanju v državnem zboru vprašanja zastavili skoraj vsi poslanci opozicije: "Iskreno povedano, še danes ne razumem, zakaj bi bil lahko cilj ideološko nevtralne šole sporen. Gre za cilj, ki je zapisan v koalicijski pogodbi in h kateremu sem kot minister zavezan. Zame ideološko nevtralna šola pomeni, da učence in dijake seznanimo z različnimi pogledi, različnimi svetovnimi nazori in preverjenimi dejstvi ter jih naučimo kritično razmišljati. Ne pomeni pa, da jim šola predpisuje, kaj morajo misliti. Ob tem sem vedno poudarjal tudi, da imajo starši ključno vlogo pri vzgoji otrok. Primarna socializacija poteka v družini in šola mora to spoštovati ter z družino sodelovati."

Pred vključitvijo v razred opraviti jezikovno pripravo

V nadaljevanju intervjuja se je dotaknil tudi pripravljalnic za otroke in mladostnike, ki ne znajo slovenskega jezika. Dejal je, da je na tem področju v zadnjem mesecu nekoliko spremenil svoje stališče in zdaj zagovarja, da bi moral vsak otrok, ki slovenščine ne obvlada dovolj za spremljanje pouka, pred vključitvijo v redni razred opraviti ustrezno jezikovno pripravo. Po njegovem mnenju to ni segregacija, temveč način, da se otroci hitreje in uspešneje vključijo v pouk ter slovensko družbo.

Spregovoril je tudi o vključevanju romskih otrok v vzgojno-izobraževalni sistem: "Pozitivno ocenjujem razvoj vrtcev v romskih naseljih in delo romskih pomočnikov, saj gre za pomembna koraka pri vključevanju otrok v vzgojno-izobraževalni sistem. Ne gre zgolj za vprašanje jezika, ampak tudi za kompatibilnost vrednot. Moramo se zavedati, da obstajajo tudi kulturne razlike in različni življenjski vzorci, ki vplivajo na odnos do izobraževanja. V večinskem delu družbe starši praviloma vidijo izobraževanje kot eno ključnih poti do samostojnega življenja in zaposlitve. Pri delu romske skupnosti pa ta pričakovanja pogosto niso enako izrazita, kar predstavlja dodaten izziv za vključevanje otrok v šolski sistem."

Zato po njegovem mnenju tega vprašanja ni mogoče reševati zgolj na področju šolstva: "Gre za izziv, ki zahteva usklajeno delovanje več resorjev – od izobraževanja in socialne politike do notranjih zadev in lokalne samouprave. Prav zato so dolenjski in belokranjski župani v prejšnjem mandatu pripravili paket zakonodajnih predlogov, ki se je loteval različnih področij, od socialnih transferjev do izobraževanja in drugih ukrepov za boljšo integracijo."

"Na področju izobraževanja sem pripravljen razmisliti tudi o dodatnih oblikah priprave otrok tam, kjer bi se pokazalo, da je to potrebno. Ne govorim o že sprejeti odločitvi, ampak o možnosti, ki jo je vredno strokovno preučiti, če bi prispevala k uspešnejšemu vključevanju otrok v vzgojno-izobraževalni proces," dodaja.

Ob tem opozarja, da o romski problematiki pogosto razpravljamo zelo odločno, hkrati pa imamo razmeroma malo kakovostnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko oblikovali učinkovite javne politike: "Brez ustreznih analiz težko ocenimo, kateri ukrepi delujejo in kje so največje ovire. Zato bomo z Uradom za narodnosti sodelovali pri naročilu ciljnega raziskovalnega programa, ki bo podal nekaj pomembnih dodatnih podatkov. Moj cilj ni sprejemati ukrepov na podlagi vtisov ali ideoloških izhodišč, ampak na podlagi dejstev in strokovnih ugotovitev."

Po njegovih besedah se ne sme zgoditi, da nekdo zaključi osnovno šolo, ne da bi usvojil temeljna znanja in veščine, ki jih osnovna šola zagotavlja: "To velja za vsakega otroka, ne glede na njegovo narodnost, socialni položaj ali okolje, iz katerega prihaja."

"Učitelji morajo biti avtonomni strokovnjaki"

Odgovoril je tudi vprašanje položaja učiteljev in njihove avtonomije: "Če želimo od učiteljev pričakovati odgovornost, jim moramo dati tudi avtonomijo in zagotoviti, da za njimi stoji država. Ne moremo od njih pričakovati, da bodo sami reševali vse socialne, varnostne in vzgojne izzive, s katerimi se srečujejo v šolah. Pri najzahtevnejših primerih morajo biti del usklajenega sistema, v katerem sodelujejo tudi centri za socialno delo, policija, zdravstvene službe in drugi pristojni. Hkrati pa sem trdno prepričan, da morajo biti učitelji avtonomni strokovnjaki. Če jim država ne zaupa, da znajo opravljati svoje delo, jim pravzaprav sporoča, da niso strokovno usposobljeni. S tem se ne morem strinjati."