Predlog zakona, ki predvideva odvzem pravice državljanom tretjega sveta, je v državni zbor vložila skupina poslancev s prvopodpisanimi Jelko Godec, Janezom Ciglerjem Kraljem in Katjo Kokot. Predlaganim rešitvam, zlasti odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, so ostro nasprotovali v opozicijskih Gibanju Svoboda in Levici.
Po veljavni ureditvi, uzakonjeni leta 2002, lahko v Sloveniji na lokalnih volitvah člane občinskega sveta in župana volijo tudi državljani tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Ne morejo pa na volitvah kandidirati, za razliko od državljanov EU, ki lahko tudi kandidirajo v občinski svet.
Ustavnopravno sporen predlog
Zakonodajnopravna služba državnega zbora opozarja, da gre za predlog, ki je ustavnopravno sporen. Glede na to, da se vsebina nanaša na temeljno politično pravico, ki jo RS zagotavlja tujcem od leta 2002 in da ni navedenih nobenih razlogov, ki bi utemeljevali odvzem volilne pravice tujcev, pomeni takšna rešitev po mnenju ZPS poseg v načelo zaupanja v pravo.
Svojo razlago ustave je predstavil Žan Mahnič (SDS), ki navaja na ustavno določbo, da "zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci". Beseda "lahko" pa pomeni, da jo lahko imajo ali pa ne, je dodal.
DZ bo o spremembah zakona, ki jih obravnava po skrajšanem postopku, najverjetneje odločal na izredni seji v ponedeljek. Tako namreč izhaja iz zahteve, ki so jo vložili poslanci predlagatelji zakonskih sprememb, o čemer pa mora še odločiti kolegij predsednika DZ.
Zakon ne bi prestal ustavne presoje
"Posebej problematično je, da razlogi za predlagano spremembo v besedilu predloga ZLV-M niso predstavljeni, poseg pa je tako brez kakršnekoli obrazložitve, ki bi utemeljevala odvzem volilne pravice tujcev," opozarjajo pri Pravni mreži. Pojasnjujejo, da ustava v tretjem odstavku 43. člena določa, da lahko zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. "Ustava v petem odstavku 15. člena določa, da nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri," poudarjajo pri pravni mreži.
"Skladno s tem je aktivna volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah, ko jo je zakonodajalec uzakonil, postala ustavnopravno varovana pravica in del ustavno zagotovljenega standarda človekovih pravic. To pomeni, da se mora vsak poseg vanjo presojati po tretjem odstavku 15. člena Ustave in mora prestati tako test legitimnosti kot tudi strogi test sorazmernosti, v sklopu katerega se presoja primernost, nujnost in sorazmernost v ožjem smislu," še razlagajo pri Pravni mreži, kjer ocenjujejo, da predlagani ukrep presoje pred ustavnim sodiščem ne bi prestal.
ne more vsaka kuzla ki se je pritepla v Slovenijo voliti kao tisti ki so že dolgo v Sloveniji
Že besedi ''tujec'' in ''volilna pravica'' ne pašeta skupaj. Kaj je tu spornega?
Godčeva, Cigler, Kokotova, odojek Mahnič... a ti nam bodo pisali zakone?? Pa človk ne more verjet kje živimo.