Raziskava. Po podatkih Eurostata v hišah biva 68,7 odstotka Slovencev, kar Slovenijo uvršča na vrh lestvice držav članic Evropske unije (EU). Slovenija pa je tudi rekorderka v slabih bivanjskih razmerah, saj 30 odstotkov anketiranih Slovencev biva v prostorih, kjer zamaka, 15 odstotkov vprašanih pa meni, da je njihovo bivališče preslabo osvetljeno.
V stanovanjih biva 27 odstotkov anketiranih, v tako imenovanih dvojčkih pa 3,9 odstotka Slovencev, kar nas uvršča v spodnji del lestvice EU. Najbolje se je Slovenija odrezala pri straniščih in kopalnicah; v bivališču teh nima le 0,6 odstotka
vprašanih.
Delavnost in krediti
“Socialistična ureditev v nekdanji Jugoslaviji je ponujala ugodna posojila, ki so jih Slovenci izkoriščali za gradnje hiš,” rezultate raziskave komentira etnolog in kulturni zgodovinar Damjan Ovsec. Ob tem izpostavlja delavnost in pridnost. “Starši so predimenzionirane hiše gradili tudi za svoje otroke, ki pa zaradi značilne slovenske individualnosti s starši niso želeli živeti in so na zemljišču staršev raje zgradili nove hiše,” razlaga Ovsec, ki razloge za to išče tudi v medsosedski pomoči in sivi
ekonomiji.
Načrt le na papirju
Poleg razmeroma praznih hiš Ovsec kot posebnost izpostavlja veliko črnih gradenj, dopuščanje gradnje na rodovitnih površinah in dejstvo, da v Sloveniji nikdar ni bil razvit regionalni urbanistični načrt, ki bi se strogo izpolnjeval. Posledica tega je po njegovem mnenju vidna na vsakem koraku, saj je “vsaka hiša drugačna in vsaka postavljena v drugi kot”. Neupoštevanje urbanističnih načrtov sicer v Sloveniji še vedno predstavlja veliko težavo, pravi Ovsec.
