V nadaljevanju preberite:
- Evropska komisarka za širitev Marta Kos je danes v izjavi za STA izrazila obžalovanje zaradi odločitve Islandcev, ki so v soboto na referendumu zavrnili obnovitev pristopnih pogajanj z Evropsko unijo.
- Prepričana je, da bi bilo članstvo najboljše zagotovilo, da bi Islandija tudi v prihodnje imela največ koristi od odnosov z EU.
"To odločitev osebno obžalujem. Večina Islandcev se je odločila, da ne želi nadaljevati pristopnih pogajanj in da naše odnose raje nadaljuje na obstoječih temeljih. Hkrati pa je na tem referendumu evropsko pot podprlo 47 odstotkov Islandcev, kar je eden najvišjih deležev v zgodovini. Tudi to je pomembno sporočilo," je Kos zapisala v prvem odzivu na odločitev Islandcev, da zavrnejo ponoven začetek pogajanj z unijo.
Spomnila je, da je Islandija, ki je partnerica Evropskega gospodarskega prostora, že danes tesno vpeta v evropske strukture. Med drugim Islandci uživajo vse štiri svoboščine enotnega trga in vse prednosti schengenskega območja. Po njenem mnenju bo Islandija tudi v prihodnje ostala ena najtesnejših partneric EU.
Kos: Islandija bi s članstvom imela največ koristi od odnosov z EU
"Kljub temu pa sem prepričana, da bi bilo članstvo v EU najboljše zagotovilo, da bi Islandija tudi v prihodnje imela največ koristi od odnosov z Evropsko unijo," je poudarila. Polnopravno članstvo namreč po komisarkinih besedah pomeni bistveno več kot zgolj dostop do enotnega trga in schengenskega območja.
Pomeni, da lahko sediš za isto mizo, ko v hitro spreminjajočem se svetu odločamo o prihodnosti naše celine, je zapisala. Dodala je, da je to danes pomembnejše kot kadarkoli prej, še posebej, ker je Arktika vedno pomembnejša za varnost Evrope. Prepričana je tudi, da bi članstvo v EU Islandiji prineslo večjo gospodarsko varnost in stabilnost ter odprlo nove priložnosti.
"Če si član unije, si vključen v vsa odločanja o novih pobudah in politikah. Če si zunaj, te pravice nimaš," je dejala. Kot je še zapisala, bi lahko obenem Islandija okrepila Evropsko unijo v teh turbulentnih časih, ko branimo evropske vrednote in temeljne pravice.
EU se želi širiti
Kasneje je v pogovoru s skupino slovenskih in tujih medijev, vključno z STA, ob robu Blejskega strateškega foruma (BSF) poudarila, da islandski "ne" ne bo vplival na siceršnjo dinamiko širitve EU, ki jo je označila za izjemno. Samo v osmih mesecih letošnjega leta je bilo namreč odprtih in zaprtih več pogajalskih poglavij kot v kateremkoli od zadnjih 25 let.
Obenem štiri najbolj napredne države kandidatke - Črna gora, Albanija, Ukrajina in Moldavija - zelo dobro vedo, zakaj si prizadevajo za polnopravno članstvo v EU, je poudarila. Pričakovati je, da bo prva pristopna pogajanja z unijo zaključila Podgorica, kar bi ji lahko po mnenju Kos uspelo do konca letošnjega leta oziroma v začetku prihodnjega. Na Islandiji, ki ima 400.000 prebivalcev, so v soboto odgovarjali na vprašanje o tem, ali bi morala njihova država ponovno odpreti pristopna pogajanja z EU.
Proti je glasovalo 52,8, za pa 47,2 odstotka volivcev. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je že v nedeljo islandski premierki Kristrun Frostadottir v pogovoru sporočil, da EU v celoti spoštuje odločitev islandskih državljanov. Tako Costa kot tiskovni predstavnik Evropske komisije sta poudarila, da Islandija ostaja tesna partnerica EU.
Nekaj Evropcev kljub vsemu še ni norih. Oziroma še nima opranih možganov.