Julia Pastrana je bila zaradi bolezenskega stanja prekomerno porasla z dlakami po vsem telesu in obrazu. Izkoriščali so jo kot del potujoče razstave, ki je gostovala po vsej Evropi. Umrla je leta 1860, njeno truplo pa so razkazovali tudi po smrti. Njeni posmrtni ostanki so končali v skladišču raziskovalnega inštituta v Oslu.
Zdaj pa je umetnica Laura Anderson Barbata poskrbela, da so jo končno dostojanstveno pokopali v njeni domovini Mehiki, poroča Daily Mail.
Iskala njeno pravico
Barbatova se je skoraj deset let borila, da bi ji omogočila pogreb. "Čutila sem, da si zasluži pravico, da znova pridobi svoje dostojanstvo in svoje mesto v zgodovini," je umetnica dejala za New York Times.
Talentirana dobrodelnica
Julia se je rodila leta 1834. Leta 1854 jo je kupil mehiški carinski uradnik in jo začel razkazovati po ZDA in Kanadi. Ko je bila v New Yorku, se je poročila s Theodorjem Lentom. Po mnenju zgodovinarjev je bila vanj zaljubljena, on pa se je z njo poročil le zato, da bi lahko nadziral njen zaslužek. Klical jo je celo "ženska medved".
Za časa življenja niso nikoli pravilno diagnosticirali njenega bolezenskega stanja, t. i. volkodlakovega sindroma. Medtem ko so jo zasmehovali in razkazovali kot spako, zgodovinske knjige iz 19. stoletja poročajo, da je rada pela in plesala, bila nadarjena za učenje tujih jezikov in da je veliko darovala lokalnim dobrodelnim organizacijam.
Umrla je zaradi komplikacij po porodu, stara le 26 let. Njen sin je podedoval bolezen in umrl 35 ur po rojstvu. Lenta pa smrti soproge in sina nista ustavili: njuni trupli je še naprej razkazoval v stekleni vitrini.
