Nemčiji grozijo skrajneži

Nemški varnostni organi situacijo primerjajo s tisto v Španiji pred petimi leti. Islamski skrajneži so namreč marca 2004 v Madridu izvedli bombni napad, v katerem je umrlo 191 ljudi. Skrajneži so si napad izbrali kot sredstvo za vplivanje na izid volitev in izvedli pritisk na španske oblasti, da iz Iraka umaknejo svoje vojake.

Da primerjave niso iz trte zvite, naj bi dokazovali tudi nedavni videoposnetki islamskih skrajnežev, v katerih grozijo tako nemškim institucijam kot državi sami. "Potegnemo lahko jasne vzporednice s Španijo," je dejal Joerg Ziercke, vodja zveznega kriminalističnega urada. "Sporočilo je: 'Vi Nemci imate v Afganistanu svoje vojake, kar nam ni všeč. Prirpavite politike do tega, da bodo to spremenili," o sporočilu videoposnetkov pravi vodja nemškega Urada za zaščito ustave, ki je pristojen za notranjo varnost, Heniz Fromm. Po njegovem mnenju videoposnetki kažejo, da "so napadi proti naši državi sredi priprav".

Potenicalni teroristi v Nemčiji
Fromm opozarja, da je nevarnost napada velika. Po njegovih besedah v Nemčiji živi več sto potencialnih islamskih "teroristov". Posebno nevarnost predstavljajo skrajneži nemškega porekla. "Poznajo nemško infrastrukturo, so integrirani in ne vzbujajo veliko pozornosti s svojim izgledom," pravi Fromm. "Domnevati moramo, da so pripravljeni storiti karkoli." Fromm je obenem muslimanske skupnosti v Nemčiji pozval, naj sodelujejo z oblastmi, da bi odkrili islamske teroriste.

Ziercke opozarja na mlade nemškega porekla, ki so prestopili v skrajni islam. Po mnenju nemških oblasti se več deset teh mladih trenutno uri v oporiščih islamskih skrajnežev v Pakistanu in Afganistanu.

Volitve bodo septembra
V Nemčiji bodo zvezne volitve potekale septembra. Izid volitev bo najverjetneje vplival tudi na to, ali se bo število nemških vojakov v Afganistanu povečalo. Stranki, ki sestavljata nemško veliko koalicijo, konzervativci Angele Merkel in socialni demokrati, podpirajo prisotnost nemških vojakov v Afganistanu. Po dogovoru z Natom naj bi jih tja odpotovalo še 4.500. Tovrstnim dejanjem pa nasprotujejo predvsem v opoziciji.