V nadaljevanju preberite:
- Med vojno v Iranu so nekateri analitiki napovedovali rast cen nafte do 200 dolarjev za sod.
- Namesto tega so cene ostale precej nižje, pomembno vlogo pa naj bi odigrala Kitajska.
- Zdaj se pojavljajo celo opozorila, da bi lahko svet kmalu prešel iz pomanjkanja v presežek nafte.
Medtem ko ZDA in Iran nadaljujeta pogajanja o ponovnem odprtju Hormuške ožine, ene najpomembnejših pomorskih poti za svetovno trgovino z nafto, analitiki vse več pozornosti namenjajo državi, ki sploh ni vključena v pogajanja - Kitajski.
Druga največja porabnica nafte na svetu je po mnenju strokovnjakov odigrala ključno vlogo pri omejevanju rasti cen goriv v času vojne v Iranu, piše CNN. Čeprav je bilo zaradi konflikta zadržanih več kot 11 milijonov sodov nafte dnevno, svetovni trg ni doživel cenovnega šoka, kakršnega so mnogi pričakovali.
- Cene so padle tudi v Sloveniji, preberite, kakšne so po novem.
Napovedovali so celo 200 dolarjev za sod
Po začetku vojne so nekateri analitiki opozarjali, da bi lahko cena nafte dosegla celo 200 dolarjev za sod. A v resnici se to ni zgodilo, cena severnomorske nafte Brent je v zadnjih dneh celo padla pod 78 dolarjev za sod, saj vlagatelji pričakujejo, da se bo promet skozi Hormuško ožino kmalu normaliziral. Pred zaostritvijo razmer je bila cena pod 70 dolarji, med vojno pa je dosegla vrh pri približno 114 dolarjih za sod.
Po oceni številnih strokovnjakov je prav Kitajska preprečila še večjo rast cen. Analitiki francoske banke Societe Generale so Kitajsko opisali kot "nevidno roko", ki je uravnotežila svetovni trg. Država je namreč zmanjšala uvoz nafte za približno tri milijone sodov dnevno, kar je skoraj toliko, kot znaša celotna japonska dnevna poraba surove nafte.
K temu so pripomogle velike strateške zaloge, ki jih je Kitajska ustvarjala še pred vojno, predvsem z nakupom cenejše ruske in iranske nafte. Po ocenah strokovnjakov ima zdaj na voljo več kot milijardo sodov nafte v strateških in komercialnih rezervah. Del teh zalog je začela uporabljati že maja.
Električni avtomobili zmanjšujejo porabo nafte
Pomemben dejavnik je tudi hiter razvoj električne mobilnosti. Približno vsak drugi nov avtomobil, prodan na Kitajskem, je danes električno ali hibridno vozilo nove generacije. Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da so električna vozila samo lani zmanjšala kitajsko porabo nafte za približno milijon sodov dnevno.
Poleg tega je kitajska vlada omejila izvoz nekaterih naftnih derivatov, s čimer je dodatno zmanjšala potrebo po nakupih surove nafte na svetovnem trgu.
Ključno vprašanje: Kaj bo naredila Kitajska?
Po mesecih opozoril pred največjo naftno krizo v zgodovini se zdaj pojavljajo celo napovedi o presežni ponudbi. Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje, da bi lahko prihodnje leto svetovna ponudba presegla povpraševanje za kar 4,7 milijona sodov dnevno, če se bo proizvodnja na Bližnjem vzhodu vrnila na predvojne ravni.
To bi omogočilo ponovno polnjenje strateških zalog in dodatno umirilo cene energentov. Analitiki opozarjajo, da bi lahko že v prihodnjih tednih na trg prišlo približno 100 milijonov sodov nafte, ki so zaradi zaprtja Hormuške ožine ostali ujeti v logističnih verigah.
Iran naj bi po morebitni odpravi sankcij prav tako močno povečal proizvodnjo. To pa odpira novo vprašanje: kdo bo kupil vso dodatno nafto? Po mnenju strokovnjakov je odgovor znova Kitajska. Toda ni jasno, ali bo država želela ponovno začeti kopičiti zaloge ali pa bo zaradi vse hitrejšega prehoda na obnovljive vire energije in električna vozila zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv.
"Pred dvema mesecema smo govorili o pomanjkanju nafte, danes govorimo o morebitnem presežku. Ključno vprašanje pa ostaja enako: kaj bo kupovala Kitajska?" ocenjujejo analitiki.
Kitajci bodo povozili cel svet,samo vi tega še ne veste