Leta 2005 je Tanya Vlach preživela hudo prometno nesrečo. Življenje se ji je obrnilo na glavo, saj je v nesreči izgubila levo oko. Za mlado vizualno umetnico je bil to velik šok. Njena kariera je bila pod vprašajem.
Ideja o web kameri
A Tanya se ni vdala. Ves čas je razmišljala, s čim bi lahko nadomestila manjkajoče oko. Nekega dne je prišla na idejo, da bi si v umetno oko vgradila web kamero. Kako naj bi bilo vse skupaj dejansko videti, je premišljevala kar nekaj časa. Kamera bi imela senzorje, ki bi reagirali na utrip srca. Ti senzorji pa bi ji omogočali, da zabeleži slike, jih poveča, zmanjša, izostri ... Zenica bi bila občutljiva na svetlobo kot človeško oko, imela pa bi tudi funkcijo geooznačevanja in prepoznavanja obrazov.
Išče donatorje
Takšna ideja pa ni poceni. Tega se je Tanya zavedala, zato se je odločila, da projekt predstavi širši javnosti, hkrati pa preko medijev in spleta poskuša dobiti donatorje, ki bi ji bili pripravljeni pomagati.
Ima tudi svojo spletno stran, kjer si lahko vsak podrobno prebere vse o njeni zamisli ali podari dolar za njeno operacijo. Z dobrim namenom pa njeno sporočilo lahko širite tudi prek Twitterja ali Facebooka, tako da njeno stran označite z "všeč mi je".
Tanya je poleg dobrih ljudi na svojo stran dobila tudi znanstvenike, ki so nad njeno idejo navdušeni. Podpirajo jo tudi ljudje, ki so sami ostali brez enega ali obeh očes.
Obljubila je tudi, da bo izdala grafični roman, eksperimentalni dokumentarec ter spletno serijo.
