Ali je mogoče na podlagi vložka v višini le nekaj deset tisoč evrov v propadli nepremičninski projekt po sodni poti priti do odškodnine v vrednosti kar 12,24 milijona evrov? Primer družbe Zadar projekt d. o. o. v stečaju, ki po polnih dvajsetih letih od začetka ideje in skoraj osmih letih sodnih postopkov zaradi višine odškodnine vzbuja veliko zanimanje slovenske javnosti, kaže prav na to vprašanje.
Gre za neuspešni gradbeni projekt Stanovanjsko naselje Murvička v Zadru, katerega skupna vrednost je bila nekoč ocenjena na med 50 in 60 milijonov evrov.
Višje gospodarsko sodišče Republike Hrvaške je marca 2026 potrdilo sodbo Gospodarskega sodišča v Zagrebu, s katero je družbi ARPLANE d. o. o. slovenskega podjetnika Andreja Rautnerja pravnomočno prisodilo 12,24 milijona evrov odškodnine od nekdanje banke (NKBM), katere pravna naslednica je slovenska OTP banka. Če se temu znesku prištejejo še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od 1. januarja 2021, skupna denarna obveznost naraste na približno 16 milijonov evrov.
Po neuradnih informacijah se zoper odločitev pripravlja zahtevek za revizijo pred Vrhovnim sodiščem Republike Hrvaške, vzporedno pa potekata tudi dva ločena postopka v Sloveniji. V enem gre za ustavitev prisilne izterjave odškodnine, v drugem pa za zahtevo po nepriznanju hrvaške sodbe na ozemlju Slovenije.
Začetek zgodbe leta 2006
Kot je podrobno raziskal portal necenzurirano.si, začetki zgodbe segajo v leto 2006. Takrat sta mariborsko gradbeno podjetje MTB in takrat državna banka NKBM sklenila pismo o nameri ter prevzela družbo Zadar projekt z ambicioznim načrtom gradnje kompleksa, ki je v začetnih fazah predvideval okoli 380 stanovanj.
Banka je projektu odobrila začetni kredit, vendar je projekt z leti, tudi zaradi finančne krize, zašel v težave, družba Zadar projekt pa je pozneje končala v stečaju. Po navedbah neuradnih virov bi družba postala insolventna oziroma plačilno nesposobna že mnogo prej, če banka ne bi podaljšala kredita.
Ko je bil projekt po poročanju slovenskih medijev že praktično mrtev, je na prizorišče stopil Andrej Rautner. Njegovo podjetje ARPLANE je leta 2013 iz stečajne mase propadlega MTB kupilo 19-odstotni delež v družbi Zadar projekt za okoli 12.000 evrov. Dostopna medijska poročila navajajo, da je stečajna upraviteljica pred tem isti delež neuspešno poskušala prodati za približno 107.000 evrov. Po znižanju cene na ponovljeni dražbi je bil ARPLANE najugodnejši ponudnik.
Novinarji portala necenzurirano.si poudarjajo, da "Rautner nikoli ni bil solastnik družbe Zadar projekt v času, ko je ta še poslovala oziroma ko je obstajala vsaj teoretična možnost gradnje na zemljišču", ob tem pa dodali, da bilance družbe ARPLANE "ne kažejo, da bi ta sploh lahko financirala projekt". Novinar Primož Cirman je Rautnerja opisal kot "poslovneža starejše generacije z odličnimi povezavami v gradbenih, političnih in obveščevalnih krogih", ki naj bi raje "pod radarjem vstopal v špekulativne posle".
Po neuradnih informacijah in navedbah virov, ki dobro poznajo primer, je ARPLANE po začetnem nakupu 19-odstotnega deleža uspel odkupiti še preostalih 31 odstotkov, ki so bili v lasti likvidiranih in propadlih podjetij prvotnega investitorja Blaža Mlinariča in njegove družbe MTB. Kot navajajo viri, naj bi za ta delež odštel približno 25.000 evrov.
Junija 2018 je Rautnerjev ARPLANE vložil tožbo in od NKBM zahteval izplačilo večmilijonske odškodnine kot lastnik 50 odstotkov izbrisane družbe Zadar projekt d. o. o. Po navedbah poznavalcev primera je banka spor najprej dobila na prvi stopnji, drugostopenjsko sodišče pa je zadevo vrnilo izključno zaradi dopolnitve obrazložitve sodbe. Kljub temu je Rautner dosegel popolnoma novo sojenje.
Zahteval je povračilo škode zaradi izgubljenega dobička, ki ga je po njegovem mnenju "utemeljeno pričakoval", saj je bil predviden dobiček iz gradnje in prodaje 540 stanovanj v naselju Murvička.
Nenavadno, polovični lastnik dobil kar celotno škodo
Po ugotovitvah stalnega sodnega izvedenca za gradbeništvo, na katere se sklicuje Visoko gospodarsko sodišče, bi skupni stroški projekta, vključno s tržno vrednostjo zemljišča, stroški gradnje, komunalnimi in vodnimi prispevki, projektno dokumentacijo, dovoljenji in nadzorom, znašali 67,85 milijona evrov z DDV. Ocenjena tržna vrednost dokončanega projekta bi znašala 80,10 milijona evrov. Razlika med predvideno vrednostjo in stroški projekta je tako znašala 12,247 milijona evrov, kar je sodišče uporabilo kot osnovo za določitev višine škode in prisoditev odškodnine družbi ARPLANE.
Viri, seznanjeni s primerom, opozarjajo tudi na zanimivo okoliščino: celoten znesek 12,247 milijona evrov je bil prisojen družbi ARPLANE, čeprav je imela ta v družbi Zadar projekt le 50-odstotni poslovni delež.
V tožbi je ARPLANE trdil, da je banka v družbi Zadar projekt zasledovala zgolj lastne interese, jo spodbujala k sklepanju škodljivih aneksov h kreditnim pogodbam, odvračala druge financerje, blokirala gradnjo in podjetje potiskala v stečaj, da bi sama prišla do poplačila z neposredno prodajo zemljišča. Po navedbah tožbe je vse to povzročilo veliko škodo Rautnerju kot solastniku.
Banka pa je trdila, da dodatki h kreditnim pogodbam niso bili nikakršno vsiljevanje ali zloraba vpliva, temveč izraz svobodne volje obeh pogodbenih strank pri prilagajanju kreditnega razmerja novim tržnim razmeram. Poudarila je tudi, da so bili vsi aneksi podpisani sporazumno in da je investitor Zadar projekt ves čas poznal pogoje, ki jih sprejema.
Po stališču banke je bila ustavitev nadaljnjega financiranja ekonomsko upravičena zaradi svetovne finančne krize in neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti investitorja. V odgovoru na tožbo je zapisala tudi, da odgovornost za propad projekta nosi družba MTB, ki je že precej pred vstopom banke v lastniško strukturo zašla v finančne težave in je leta 2011 pristala v stečaju, pozneje pa prodala svoje deleže tožniku. Banka je tudi oporekala oceni, da bi družba sploh lahko ustvarila tako visok dobiček.
Za komentar smo zaprosili tudi OTP banko, ki poudarja, da je ves čas postopala zakonito, odgovorno in v dobri veri.
"Banka je prepričana, da v tej zadevi ostajajo pomembna odprta pravna in procesna vprašanja, ki jih sprejeta odločitev ni ustrezno rešila. Zato bo OTP banka uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito svojih pravic in zakonitih interesov. Ker postopki še niso dokončno zaključeni in so na voljo nadaljnji pravni mehanizmi, banka v tej fazi ne more podrobneje komentirati posameznih pravnih vidikov primera niti nadaljnjih procesnih korakov. OTP banka bo še naprej ravnala odgovorno, v skladu z veljavno zakonodajo in ob polnem spoštovanju pristojnih institucij, hkrati pa bo odločno branila svoje interese."
Iz banke so še poudarili, da spor ne vpliva na redno poslovanje OTP banke. Banka ostaja kapitalsko močna in finančno stabilna institucija, usmerjena v podporo komitentom, poslovnim partnerjem ter nadaljnji razvoj poslovanja.
Primer Zadar projekta v slovenski javnosti odpira vprašanje, ali gre za osamljen poslovni podvig ali za že utečen model, ki se že leta izvaja na območju nekdanje Jugoslavije. Slovenski mediji so namreč pri preučevanju Rautnerjeve poslovne preteklosti zaznali podobne vzorce, v katerih se prepletajo špekulativni nakupi, stečajni postopki in politično-poslovne povezave.
Prva povezava vodi na Kosovo, kjer je Rautner več let razvijal svoje poslovne aktivnosti. Portal necenzurirano.si je poročal, da se je kot njegov ključni sodelavec in direktor izoblikoval Marjan Dikaučič, poznejši slovenski minister za pravosodje v tretji vladi Janeza Janše. Mediji so se spraševali, ali je prav to partnerstvo ustvarilo mrežo zaupanja, ki je pozneje olajšala delovanje pod radarjem v drugih zapletenih pravosodnih in stečajnih primerih.
Drugi primer, ki ga izpostavljajo slovenski novinarji, je afera z gradbenimi zemljišči v Izoli. Podjetje pod Rautnerjevim vodstvom je zaradi izterjave skoraj dveh milijonov evrov odškodnine blokiralo proračun Občine Izola. Po pisanju slovenskih medijev so v središču primera privlačne obalne nepremičnine, zapleteni stečaji lokalnih gradbenih podjetij, prepletene mreže domačih in tujih družb ter prevzemi terjatev v ne povsem pojasnjenih okoliščinah.
V slovenski javnosti se Izola še danes omenja kot učbeniški primer, kako je mogoče prek institucionalnih labirintov in stečajnih mas priti do večmilijonskega premoženja z majhnim začetnim vložkom.
Za komentar glede primera in navedb slovenskih medijev smo zaprosili tudi družbo ARPLANE ter njenega lastnika Andreja Rautnerja, vendar do zaključka redakcije odgovora nismo prejeli.
dezurni@styria-media.si
