V nadaljevanju preberite:
- Slovenski Omaplast je v preteklosti sodeloval s podjetjem Tipos Resurs, povezanim z afero nezakonitega odlaganja odpadkov.
- Pravijo, da niso imeli informacij ali znakov, da bi podjetje ravnalo nezakonito, in da so imeli partnerji vsa potrebna dovoljenja.
- Zaradi afere so v Gospiću potekali tudi protesti, prebivalci pa še vedno zahtevajo odgovore in čimprejšnjo sanacijo.
Hrvaška preiskava velike afere z nezakonito odloženimi odpadki, ki je pretresla območje Gospića in širšo regijo Lika, ima tudi slovensko povezavo. Slovensko podjetje Omaplast je za hrvaški portal 24sata potrdilo, da je v preteklosti poslovno sodelovalo s podjetjem Tipos Resurs, povezanim z Josipom in Moniko Šincek, ki sta med glavnimi osumljenci v preiskavi.
Po dosedanjih navedbah hrvaških medijev in preiskovalcev naj bi bilo na območju Gospića nezakonito odloženih oziroma zakopanih na desettisoče ton plastičnih, medicinskih in drugih odpadkov. Primer se je razširil še na druge lokacije, med drugim Varaždin, Benkovac in območje Like.
"Nismo imeli nobenih indicev"
V Omaplastu, ki se ukvarja z recikliranjem odpadne plastike, poudarjajo, da sami niso zajeti v nobenem postopku, povezanem z domnevno nezakonito dejavnostjo podjetja Tipos Resurs. Kot so pojasnili za 24sata, so s podjetjem v preteklosti poslovno sodelovali, vendar med sodelovanjem niso imeli nobenih informacij ali indicev, da bi obstajale nepravilnosti oziroma kršitve pogodbenih obveznosti, povezane z nezakonitim odlaganjem odpadkov.
"S tem primerom in spornimi dejavnostmi navedene družbe smo se prvič seznanili prek medijskih objav," so sporočili iz Omaplasta. Dodali so, da je imel Tipos Resurs za opravljanje svoje dejavnosti vsa potrebna dovoljenja pristojnih institucij, zato po njihovih besedah ni bilo razloga, da bi podvomili o zakonitosti poslovanja podjetja.
Na podrobnejša vprašanja hrvaškega medija o tem, ali so sodelovali pri organizaciji prevoza, od kod je odpadek prihajal in ali so vedeli za njegovo končno destinacijo, zaradi potekajoče preiskave niso odgovorili.
Sodelovanje prekinili po medijskih objavah
V podjetju pravijo, da so ukrepali takoj, ko so v medijih izvedeli za domnevno sporne prakse svojega poslovnega partnerja. "Takoj smo sprejeli ustrezne ukrepe in prekinili vsakršno nadaljnje sodelovanje s tem podjetjem," so sporočili. Dodali so še, da že sodelujejo s pristojnimi organi v postopkih proti podjetju Tipos Resurs in da so jim posredovali vso zahtevano dokumentacijo.
Omaplast, podjetje s sedežem v Grosuplju, sicer na področju predelave in recikliranja odpadne plastike deluje že od leta 1981. Na dveh lokacijah naj bi letno predelali do 20.000 ton nenevarne odpadne plastične embalaže, približno 98 odstotkov svojih regranulatov pa izvozijo na tuje trge, piše na spletni strani podjetja.
V podjetju so še napovedali, da bodo zaradi primera dodatno zaostrili mehanizme preverjanja svojih pogodbenih partnerjev.
Danes v Gospiću izredno zasedanje
V Gospiću je danes popoldne izredno zasedal odbor za zaščito okolja, ki je razpravljal o doslej izvedenih ukrepih, tveganjih za okolje in zdravje ljudi ter načrtu sanacije, vključno z roki in financiranjem, poroča hrvaški Dnevnik. Na zasedanje so prišli tudi ministri za varstvo okolja, zdravje in pravosodje ter predstavniki mestnih oblasti v Gospiću.
Povod za sklic seje so bili tudi rezultati analiz, ki jih je objavil hrvaški USKOK in ki kažejo na resna tveganja za okolje in zdravje prebivalcev Like. Prebivalci so medtem vse bolj zaskrbljeni. Eden od njih je za Dnevnik Nove TV povedal, da v gospodinjstvu sicer še vedno kuhajo, vendar vode iz pipe ne pijejo, saj ne vedo več, komu lahko zaupajo.
Poleg preiskav vode bo Hrvaški zavod za javno zdravstvo (HZJZ) začel tudi testiranje hrane, so danes poročali hrvaški mediji.
Zaradi odpadkov protestirali: "Gospić ni deponija"
Primer je junija letos na ulice spravil tudi prebivalce Gospića in drugih krajev Like. Okoli tisoč ljudi se je 27. junija udeležilo protestnega pohoda "Hodaj za Liku", na katerem so opozarjali, da območje, kjer je bilo odkritih več deset tisoč ton nezakonito odloženih odpadkov, še vedno ni sanirano. Zahtevali so tudi javno objavo analiz tal, vode in odpadkov ter jasen časovni načrt sanacije.
