Lastnika sta se vselila v enosobno stanovanje leta 2013. Stavba, ki je bila nekoč skladišče, nato pa prostor za izdelavo klavirjev, je zgrajena v industrijskem slogu z opečnimi zidovi, velikim vhodnim portalom in prelepim dvoriščem. Lastnika sta se zaljubila v zgodovino stavbe in njeno arhitekturo, toda stanovanje, opremljeno v osemdesetih letih, ni bilo po njunih željah: sobe so bile škatlaste, dnevni predel je bil funkcionalno zelo razdrobljen, kuhinja je bila od ostalih prostorov ločena s predelno steno, oprema pa je bila izrabljena. Še slabše – večje kuhinjsko okno je bilo skrito v zadnjem delu sobe, tako da je v kuhinjski prostor prišlo zelo malo naravne svetlobe.
Čeprav je bila novima lastnikoma všeč staromodna zasnova kuhinje, sta si zaželela povezati kuhinjo z dnevnim delom. In čeprav jima je bil všeč industrijski duh stavbe, nista želela pretiravati z moderno industrijsko estetiko. Želela sta ustvariti prenovljen videz, ki pa bi bil ravno pravšnja mešanica surovega in nedokončanega z različnimi mehkejšimi naravnimi in sintetičnimi materiali, ki bi v prostor prinesli toplino.
Podiranje stene je imelo na prostor izjemen učinek in zadovoljna z izidom sta se latnika odločila podreti tudi zgornjo vrsto kuhinjskih omaric in zamenjati celotno kuhinjo. Nov, funkcionalnejši del pod pultom se je izkazal za dovoljšnjega in par si je nad pultom lahko privoščil minimalistično operemo – sama sta ustvarila odprte police. Ta poteza je kuhinjo še bolj povezala z dnevno sobo in še bolj odprla kuhinjsko okno, ki zdaj prostoru daje dovolj svetlobe.
Kuhinja je popolnoma zaživela tudi zahvaljujoč kuhinjskemu otoku, ki pod seboj skriva tri barske stole, kar se je izkazalo za odlično odločitev, sploh, kadar prirejata večerje s prijatelji.
Vir in fotografije: Sweeten
