»Hiša je družinski član, s svojo osebnostjo in zgodovino,« za Milk Magazine pove Eugenie Collet. Stavba v Bruslju, ki jo je Eugeniin dedek zgradil pred več kot stoletjem, je pred tridesetimi leti dobila novo življenje pod budnim očesom Eugenie in njenega moža Olivierja. Zgodovina očitno sije skozi stene. Ko vstopimo, nas škripajoča tla vodijo do dnevne sobe, oblino osvetljene skozi velika okna. Temen lesen pod, peč, glasbeni instrumenti in velika količina drobnih predmetov, zbranih tu in tam ter popolno usklajenih, v prostor prinesejo dodatno toplino. Udobje se meša s spomini pretekle dobe.
Eugenie, po poklicu scengorafka, že od nekdaj po celem svetu išče zanimive predmete za filmske scene, zato ni nenavadno, da tudi njen dom kar kipi od ujetih trenutkov, ki tvorijo majhen muzej. »Rada gradim in zbiram in ta vzgib je močnejši od mene ...« pravi.
Že od malih nog je sanjala, da bi obnovila zapuščeno stavbo. V devetdesetih se je sem preselila z možem, grafičnim oblikovalcem. »Sprva sva živela v zgolj eni sobi. Skozi leta, ko se je družina širila, pa sva preuredila različne dele stavbe, vedno s spoštovanjem do izvirnega duha prostora.«
Ljubezen do odra, mešanja žanrov in zgodovinskih obdobij je Eugenie izrazila skozi svoj dom. Prav zato je ta topel, unikaten in sanjav.
Tekst Chloé Dalibon in fotografije Christopha Theurerja si lahko v izvirniku preberete in ogledate na milkmagazine.net
Kako živijo po svetu? Slovenci na Havajih / Stanovanje za očeta nove generacije v Londonu / Družina v francoski tovarni vafljev
