Na mestu nove enodružinske hiše mestu je včasih stala stavba iz 1897. Lastniki so jo želeli obnoviti, vednar se je med prenovo izkazalo, da je zaradi slabega stanja sten stavbo potrebno popolnoma porušiti. Arhitekta Mojca Kocbek Vimos, kie je zasnovala nadomestno stavbo, se je med načrtovanjem srečala s številnimi izzivi:
"Prvi izziv sta bili podolgovata parcela z orientacijo sever-jug in ulična fasada stavbe, ki je - po zahteva spomeniškega varstva - morala ohraniti gabarit in ulično podobo. Drugi izziv je bil umestitev enodružinske hiše v ulico z živahnim nočnim življenjem. Tretji izziv pa je bil postavitev hiše v zelo gosto naseljen predel mesta, in hkrati zagotoviti zasebnost in izkoristiti svetlobo."
Na severni, ulični stranici, so umeščene vsebine javnega značaja - pisarna oziroma studio. Na južni strani, ob zelenem atriju, pa se nahaja stanovanje v izmeri 140 m2. Arhitektka je hišo odprla proti atriju in jo zaprla proti sosednj stavbi in ulici. Hiša ima dva vhoda - uličnega in dvoriščnega, ki predvidevata tudi različno organizacijo življenja v hiši skozi leta (pisarna + stanovanje, studio + stanovanje, stanovanje + stanovanje ipd.).
Hiša ima klasično, sivo fasado in streho, krito s tradicionalnim bobrovcem, značilnim za mestno jedro. Interier je svetel in prostoren, stropovi pa visoki.
Želja družine je bila, da bi na majhni in podolgovati parceli pridobili kar največ prostora za dnevno sobo v pritličju ter otroški sobi v nadstropju. Fanta si zdaj delita veliko spalnico, za učenje pa uporabljata prostorno knjižnico ali dnevno sobo.
Starejši sin je že med načrtovanjem izrazil željo, da bi lahko pred spanjem občudoval zvezde, mlajši pa si je zaželel igralno nišo. Za oboje je arhitektka našla odličen prostor nad stopnicami, njuno sobo pa spremenila v majhno kraljestvo ...
arhitektura: Mojca Kocbek Vimos
