Lectarstvo je ena izmed najstarejših obrti v Sloveniji, saj je bila prvič omenjena že v 14. stoletju, ko je bil lect poznan pri družbeni eliti. Iz 16. stoletja je najstarejši ohranjeni leseni model, narejen za plemiškega naročnika.
Lect je podoben medenjaku (njegove glavne sestavine so moka, voda in med), posebnega pa ga dela njegova umetelna okrasitev: rdeča podlaga (nekoč se je uporabljalo barvilo iz rdeče pese), na katero so nanešeni različni okraski, majhna ogledali in napisi. Lect je užiten še nekaj dni po izdelavi - dokler popolnoma ne zatrdi - potem pa nam lahko služi kot dolgoleten okras in spomin.
Lectarstvo sodi med najstarejše obrti v mestih in trgih, na podeželju pa so se lectarske delavnice pojavile v 19. stoletju, ko je dejavnost doživela svoj razcvet in je bila ena najbolj razširjenih obrti na Slovenskem.
V tistih časih so bili lecti zelo cenjena in dragocena ljubezenska darila. Največkrat so jih fantje podarjali svojim dekletom, saj tradicionalna rdeča barva lectovega srčka simbolizira ljubezen, volančki, ki ga obkrožajo, pa večnost.
Še posebej so bila bogato okrašena lectova srca z ogledalom zaželeno darilo med zaljubljenci na 14. februar, ko se, kot so dejali nekoč, ptički ženijo. Zato bodo v eni starejših še ohranjenih lectarskih delavnic, v gostilni Lectar v Radovljici, praznovanje letošnjega že 250. jubileja uradno začeli prav to nedeljo, na valentinovo.
Danes so izdelki iz lecta, ki jih še vedno izdelujejo po stari recepturi, dragocen turistični spominek iz Slovenije, pa tudi zelo lepo promocijsko ali poslovno darilo.
Lecti so tudi izjemno obstojni, saj se lahko ohranijo tudi več desetletij. Najstarejši, ki ga imajo pri radovljiškem Lectarju, šteje 42 let. Ob praznovanju 250-letnice pa pozivajo vse, ki imajo doma star lect, naj ga prinesejo pokazati na razstavo. 10. decembra bodo svečano razglasili in predstavili najstarejši ohranjen lect in njegovo zgodbo.
Lectarski muzej, v katerem si postopek izdelave lahko ogledate v živo, se nahaja na Linhartovem trgu v Radovljici.
