Neprilagojena hitrost še vedno ostaja med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Agencija za varnost prometa zato v sodelovanju s Policijo v ponedeljek, 1. junija 2020, začenja z nacionalno preventivno akcijo Hitrost, ki bo potekala do 14. junija 2020, ponovili pa jo bodo avgusta.
Policisti bodo v času trajanja akcije po vsej Sloveniji poostreno spremljali hitrosti v cestnem prometu in prehitre voznike ustrezno sankcionirali. Namen napovedanega poostrenega nadzora je umirjanje prometa ter zagotavljanje varnih poti do cilja za vse prometne udeležence. Pozorni pa bodo tudi na ostale kršitve v cestnem prometu, s katerimi bi morda lahko ogrožali svojo varnost in varnost drugih udeležencev.
Aktivnosti agencije bodo usmerjene predvsem v informiranje in ozaveščanje, Policija pa bo v tem času izvajala poostrene nadzore. Osnovni namen akcije je namreč zmanjševanje števila prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi neprilagojene hitrosti. V maju je agencija izvajala meritve hitrosti na preventivnih tablah »Vi vozite«. Izmerjeni podatki tudi letos dokazujejo, da vozniki ob zavedanju nadzora vozijo z nižjimi hitrostmi. Večja kot je hitrost vožnje, bolj je verjetno, da pride do prometne nesreče, katere posledice so praviloma najtežje. V nedeljo, 31. maja 2020 se začne uporabljati preklic epidemije, v šole se v prihodnjem tednu vračajo še preostali osnovnošolci in pričakovati je, da se bo gostota prometa, ki je s sproščanjem ukrepov in odpravo omejitev postopoma naraščala, še povečala. Zmerna vožnja, v skladu s cestno-prometnimi predpisi, ki je prilagojena razmeram, je zato odgovornost vsakega voznika, še poudarjajo na agenciji.
Letos je Policija od 1. januarja do 28. 5. 2020 obravnavala skupaj 124.219 kršitev voznikov cestno-prometnih predpisov, v enakem obdobju lani pa 151.191. Kršitve s področja hitrosti predstavljajo okrog tretjino vseh ugotovljenih kršitev. Policija je tako od 1. januarja do 28. maja letos obravnavala 40.980 kršitev s področja hitrosti, kljub zmanjšanju obsega prometa v časa trajanja ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19. V primerljivem obdobju lani je bilo obravnavanih 52.555 takšnih kršitev. Toda kljub zmanjšanju ugotovljenih kršitev je v tem obdobju zabeležen porast deleža prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti (med vsemi vzroki za nastanek prometnih nesreč), ki znaša 18,8 %, lani pa je znašal 16,3 %.
V preteklih dveh mesecih, ko so veljali ukrepi za zajezitev epidemije in se je gostota prometa bistveno zmanjšala, so nekateri vozniki bolj prazne ceste izkoristili za tvegano vožnjo in s tem zavestno kršili prometna pravila. Večja kot je hitrost vožnje, bolj je verjetno, da pride do prometne nesreče, katere posledice so praviloma najtežje. Takšno vedenje v cestnem prometu je nevarno, neodgovorno in nedopustno.
Med 1. januarjem in 20. majem 2020 se je po trenutno dostopnih začasnih podatkih na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 931 prometnih nesreč. Glede na minulo leto, ko je bilo v enakem obdobju takšnih nesreč 1.048, beležimo 11-odstotno zmanjšanje.
Zaradi neprilagojene hitrosti je v letošnjem letu umrlo 5 udeležencev v prometu (17 % vseh smrtnih žrtev), kar je 14 umrlih manj kot v lanskem primerjalnem obdobju, ko je umrlo 19 ljudi (46 % vseh smrtnih žrtev). Beležimo enako število hudo telesno poškodovanih (69 letos in lani) in manj lažje telesno poškodovanih (446 letos, 530 lani).
Vseh pet smrtnih žrtev, ki je vozilo z neprilagojeno hitrostjo, je bilo tudi povzročiteljev prometne nesreče, v kateri so izgubili življenje. Trije so bili vozniki osebnega avtomobila (v starosti 23, 24 in 26 let), obenem sta dva vozila pod vplivom alkohola, eden tudi ni uporabljal varnostnega pasu. Dve smrtni žrtvi sta bila voznika enoslednega motornega vozila – eden motornega kolesa (v starosti 39 let) in eden mopeda (v starosti 50 let). Voznik motornega kolesa je obenem vozil tudi pod vplivom alkohola.
V letošnjem letu je do 20. 5. glede na vzrok sicer največ udeležencev umrlo zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje – 16 umrlih, kar je več kot polovica vseh letos preminulih (30 oseb) v prometnih nesrečah. V celotnem letu 2019 pa je bila vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom predvsem neprilagojena hitrost, zaradi katere je življenje izgubilo 49 oseb (od skupaj 102), kar pomeni, da je bila skorajda vsaka druga smrtna žrtev posledica neprilagojene hitrosti. Glede na vzrok je lani sledila nepravilna stran oziroma smer vožnje, ki je botrovala 23 smrtim.
No, "mrgolelo" jih ravno ne bo, ker jih ni toliko, tudi če vse pošljejo na radarje. Dosedaj še v nobeni "hudi akciji" nisem na svoji poti v službo srečal niti enega (cca 15 km iz obrobja LJ v center).
Kaj bo šele 1. septembra-za napolniti prazno državno malho bo potrebno zaposliti vsaj še 50% represivnih organov......