Ali lahko motorist prehiteva kolono?

O tem, kdaj in kako lahko motoristi prehitevajo ostala v koloni stoječa vozila, se odvijajo debate že vrsto let. Najslabše je, ko zaradi nespoštovanja z ene ali druge strani prihaja do nevarnih situacij v prometu. 

Kaj je prehitevanje in kaj je vožnja mimo

Prehitevanje in vožnjo mimo določa zakon o pravilih cestnega prometa, ki ga morajo spoštovati vsi vozniki, torej tudi motoristi.

Osnovno načelo prehitevanja je, da je dovoljeno po levi strani, če ima voznik (motorist) dovolj prostora in s prehitevanjem ne ovira drugih udeležencev. Po desni strani je dovoljeno prehitevati le vozilo, ki zavija levo in je na njegovi desni dovolj prostora, vozila v naselju s smernim voziščem z dvema ali več prometnimi pasovi, in vozila na ploščadi z več prometnimi pasovi, v katero se ob hkratni omejitvi hitrosti na največ 60 km/h razširi smerno vozišče pred cestninsko postajo. Slednjih na slovenskem cestnem omrežju praktično ni več. 

Vožnja mimo je opredeljana kot vožnja mimo stoječega ali počasi premikajočega udeleženca oziroma vozila, ko razmere to dovoljujejo. Vožnja mimo je dovoljena tudi po desni strani, nikoli pa ne po odstavnem pasu. Hitrejša vožnja ene kolone vozil od druge na cesti, ki ima najmanj dva prometna pasova za vožnjo v isto smer, ni prehitevanje. Potem pa sta tu še dva zelo pomembna odstavka v zakonu, ki opredeljujeta, kaj je dovoljeno motoristom:

"Vožnja mimo kolone vozil, ustavljene na smernem vozišču, je prepovedana, če se voznik po vožnji mimo ne bi mogel varno in brez oviranja vrniti na smerno vozišče za vožnjo v smeri, v kateri vozi, ali nadaljevati vožnje po prometnem pasu, po katerem vozi."

In še: "Če je v primeru iz prejšnjega odstavka na smernem vozišču dovolj prostora, lahko voznik enoslednega vozila s primerno hitrostjo in pazljivostjo vozi mimo ustavljenega vozila ali kolone vozil po desni strani, razen, kadar so se vozila v koloni ustavila pred križiščem."

Zakon torej motoristom v določenih primerih dovoljuje, da prehitijo stoječe avtomobile, če lahko to storijo na varen način. Ob tem bodo na razumevanje stoječih voznikov gotovo bolje naleteli tisti motoristi, ki vozijo spoštljivo in previdno. Tudi vozniki v avtih in tovornjakih pa morajo predvsem v vročem vremenu razumeti, da je stoječemu motoristi neprimerno bolj vroče kot je njim v klimatizirani kabini. 

Na avtocesti velja prepoved in to z razlogom

Drugače pa je, ko nastane stoječa kolona na avtocesti ali hitri cesti, saj se morajo takrat vsi vozniki razvrstiti tako, da vzpostavijo reševalni pas. Vožnja po reševalnem pasu je dovoljena samo interventnim službam. Velja torej, da motoristi v primeru stoječe kolone na avtocesti ali hitri cesti ne smejo prehitevati (seveda niti po odstavnem pasu) in morajo deliti usodo ostalih voznikov in voznic. 

V Belgiji kmalu drugače, v Franciji testirajo

V nekaterih državah so pravila nekoliko drugačna oziroma so v fazi prilagajanja. V Belgiji bodo tako s 1.  septembrom 2026 dovolili voznikom enoslednih vozil prehitevati tudi po vzpostavljenem reševalnem pasu na cestah z vsaj dvema pasovoma v isto smer.

V Franciji nekaj podobnega testirajo že od leta 2016. Dvokolesom v 11 departmajih je bilo do leta 2021 dovoljeno prehitevati stoječo ali počasno kolono pod določenimi hitrostnimi pogoji. Pravilo so nato razveljavili, saj so oblasti v tem času zabeležile konkreten porast nesreč z udeležbo motoristov. Največkrat je bil razlog manever ostalih voznikov pri menjavi voznega pasu.

Zaradi upora motoristov, ko je po ulicah demonstriralo kar 20.000 voznikov enoslednih vozil, so oblasti poskus prilagodile in ga ponovile v 21 departmajih. Ob tem pa so v šole vožnje za motoriste vključili tehnike vožnje v zastoju. Testno obdobje se bo zaključilo letos, na tej podlagi bodo v Franciji sprejeli trajno odločitev, poroča Motorrad.de. 

dezurni@styria-media.si