Nemogoče. Čeprav se komu zdi, da reševalci pri hitenju na pomoč uporabljajo le en tip zvočnih frekvenc, policisti drugega, gasilci pa spet le njim lasten zvok, pa samo po uporabljenem zvoku sirene ni mogoče ločevati med vozili za nujno vožnjo.
"Uporaba posameznih frekvenc ni predpisana, zato ne obstaja pravilo, katero interventno vozilo na nujni vožnji slišimo (gasilsko, policijsko ali reševalno) in tudi ne, katero nalogo to vozilo opravlja," pravi Matjaž Klarič iz Gasilske zveze Slovenije. "Iz frekvence sirene tega ne moremo razbrati, ker tudi vsa interventna vozila uporabljajo enake naprave različnih proizvajalcev." Podobno zatrjujejo pri policiji, kjer dodajajo, da lahko različni tipi vozil za nujno vožnjo uporabljajo enake sisteme istih proizvajalcev. Na operaterju oziroma vozniku pa je, kateri zvočni tip sirene bo uporabil glede na trenutne razmere na cestah.
Kaj vse mora znati dobra sirena?
Robert Škrjanec z Reševalne postaje ljubljanskega kliničnega centra je podrobno razložil delovanje modernih sistemov za sirene oziroma akustična opozorila, v ozadju katerih vladajo številni zakoni fizike.
Glavni in osnovni cilj vozil s prednostjo, ki imajo prižgano sireno, je, da opozorilni zvok pravočasno doseže kar največje število prometnih udeležencev, ki se nahajajo na njihovi poti, da imajo potem ti udeleženci dovolj časa za reakcijo oziroma umik s poti.
"Dobra sirena je dovolj glasna, ima širok frekvenčni spekter za premagovanje prekrivanja hrupa, hitro dosega vrh tona, ima hitro zaporedje ciklov ter zagotavlja dodatne ugodne akustične značilnosti," našteva Škrjanec in dodaja, da mora biti vsak uporabljen zvočni sistem v skladu s slovenskim pravilnikom in mednarodnimi tehničnimi smernicami, ki natančno določajo dovoljena frekvenčna polja, zaporedje in jakost posameznih zvokov.
Če je bil pred kakšnimi 30 leti (nekatera gasilska vozila ga še vedo uporabljajo) tipičen sistem sirene sestavljen kar iz klasičnih avtomobilskih trobelj, so na vozilih za nujne vožnje danes zvočni sistemi neprimerno bolj sofisticirani. Praviloma se hkrati vgrajujeta dva tipa izvora zvoka, elektro-mehanski in elektro-pnevmatski, ki se medsebojno dopolnjujeta, odvisno od situacije v prometu. Pod prvi sistem sodijo posamezni "klasični" zvoki siren, ki imajo celo lastna imena, recimo "Yelp", "Wail" ali "High-Low", in dosegajo glasnost do 110 decibelov. Bistvene razlike med njimi poleg tipa tipa zvoka je v dosegu, ki lahko v zaprtem avtomobilu in običajnem prometnem trušču sega med okoli 65 metrov pa do 86 metrov.
Operater pa za najbolj kritične situacije, na primer prevoz večjih križišč, lahko uporabi še elektro-mehanski signal, katerega značilnost je hitrejši interval in še bistveno višja glasnost, ki dosega celo 120 decibelov.
Ste vedeli, da izven naselja uporabljajo drug tip zvoka?
Zanimivo je tudi, da se tip zvoka sirene lahko ločuje za "podeželje" ali za "mesto." Pri prvem je zvok usmerjen predvsem naprej pred vozilo in je njegov namen na odprtem doseganje čim daljše razdalje slišnosti, medtem ko je pri mestnem tipu zvoka ta bolj razpršen v vse smeri okoli vozila. Glede fizike je najbolj očitna razlika med njima, da "mestne" sirene delujejo na precej nižjem frekvenčnem polju, ki hkrati bolje prodira v notranjost vozil.
Proizvajalci siren in tudi tisti, ki jih nameščajo na vozila za nujne vožnje, pa morajo zelo upoštevati tudi zaščito potnikov v takšnem vozilu, saj hrupnost v kabini ne sme ogrožati njihovega sluha. Zato je zelo odvisno, kje na vozilu se nahaja sirena.
andrej.leban@zurnal24.si
Kaj ti pomaga različno oglaševanje ,ko pa ničesar ne slišijo ,saj telefonirajo ali pa imajo diskoteko v avtomobilu. Naša policija nima načina nadzora nad kršilci s telefoniranjem !
prepoznaš po hitrosti približevanja ali oddaljevanja saj gasalci vozijo počasnjeje kot policisti ...
Zanimiv članek. P.S. Dajte tega spamerja "Kaitlyn_Cardus 09:33 09.JULIJ 2018." zbrisat ali zablokirat.