Fotovoltaika oziroma solarne elektrarne so v zadnjem času ena najbolj vročih zgodb na področju pridobivanja energije. Razcvet je posledica sheme o samooskrbi z električno energijo. Na njeni podlagi je bil za male proizvajalce uveden net metering, torej obračunavanje na podlagi razlike med vso proizvedeno elektriko in tisto energijo, ki jo lastnik elektrarne zdaj kot odjemalec za potrebe svojega gospodinjstva jemlje iz omrežja.
Obračun napravi elektro distributer, trenutno še enkrat letno. Morebitne viške energije proizvajalec običajno prepusti omrežju in do izteka pogodbe ni upravičen do poplačila. Če ima sam večjo porabo od proizvodnje, pa mora poleg dodatno porabljene elektrike plačati tudi omrežnino.
Da lahko ogromno lastnikov nepremičnin realno razmišlja o vzpostavitvi lastne elektrarne, poleg za zdaj ugodnih pogojev net meteringa pomagajo tudi (vedno nižje) subvencije in ugodno kreditiranje. Naložba pa ostaja visoka, povprečna odplačilna doba za naložbo je bila pred električno draginjo med deset in 15 let, šele nato bi lastnik začel z lastno elektriko "služiti".
Zaradi visokih cen elektrike zadnji podatki kažejo, da se investicija v elektrarno povrne precej hitreje. Eden od dejavnikov, ki lahko še močno skrajša točko preloma, pa je električni avto, ki ga polnimo na domačem omrežju. S tem vse stroške za gorivo prenesemo na skupno porabo gospodinjstva oziroma v sklop proizvedene elektrike.
Odplačilna doba brez ali z e-avtom
Navajamo izračun enega od bralcev, ki je pred kratkim šel v naložbo v solarno elektrarno na strehi domače hiše, saj želi še ujeti obstoječi način net meteringa z ugodnejšim letnim poračunom. Pri tem je imel v mislih tudi vzpostavitev domače polnilnice in nabavo manjšega e-avta. Tipični predstavnik B segmenta neprevelikih električnih avtov je na primer opel corsa-e. Na zunaj je praktično enaka kot termično gnana corsa in ohranja isto prostornost. Zato jo navajamo kot dober primer prehoda s termičnega na baterijski avto.
V primeru sončne elektrarne investitor pričakuje, da bo letni strošek za elektriko padel na 200 evrov. Gre za znesek omrežnine in zavarovanja. Če torej zdaj na leto za strošek elektrike za hišo porabi okoli 1.000 evrov, bi bil letni prihranek 800 evrov.
Opel Corsa e
Še bistveno več pa bi na letni osnovi prihranil, če v račun vključi električni avto. Trenutno z drugim avtom pri hiši v povprečju naredijo 10 tisoč kilometrov na leto, torej slabih 30 kilometrov na dan. Od tega je precej počasne vožnje, značilne za podeželske ceste in mesta.
Njegov izračun pravi, da pri klasičnem manjšem avtu porabi osem litrov bencina na sto kilometrov, kar na leto znese okoli 1.200 evrov. Manjši električni avto s povprečno porabo med 15 in 20 kWh/100 kilometrov bi v enem letu porabil do največ dve megavatni uri energije. Ti bi bili že vključeni v skupno porabo gospodinjstva.
Elektrarna bi torej v njegovem primeru morala imeti za 1,5 do 2,0 kW več solarnih panelov, da bi "pokril" tudi avto. Ker je cena montaže za vsak kilovat okoli 1.300 evrov, bi bil dodatni začetni strošek v elektrarno nekaj prek dva tisoč evrov. Še okoli tisoč evrov pa mora imeti v mislih za polnilnico s Typ 2 priključkom.
Ni potrebe, da bi bila polnilnica predimenzionirana, saj je tudi pri polnilni moči 3,7 kW na enofaznem toku dovolj časa, da se avto z baterijo kapacitete med 30 kWh in 45 kWh med neuporabo prek večera in noči napolni vsaj do "zdravih" 80 odstotkov napolnjenosti. Na primeru opla corse-e, ki ima kapaciteto baterije 45 kWh in polnilec z največjo močjo 7,4 kW, bi polnjenje povsem izpraznjene baterije prek enofazne polnilnice z močjo 3,7 kW trajalo nekaj čez 14 ur. Pri za stopnjo močnejši moči 7,4 kW in 32 A toku bi se čas skrajšal le še na dobrih sedem ur.
Če bi bila polnilnica povezana s trifaznim tokom in imela moč 11 kilovatov, corsa-e pa bi bil opremljena z doplačljivim 11 kW polnilcem, bi polnjenje trajalo pet ur. A je vprašanje, če se takšno doplačilo glede na možnost lastnega in s tem vedno prostega priklopa sploh izplača.
Opel corsa-e ima sicer povprečno porabo med 15 in 20 kWh na 100 kilometrov poti. Zgornja vrednost je bila v času našega testa v hladnem vremenu, v katerem pa smo še vedno lahko z enim polnjenjem prevozili okoli 200 kilometrov. Tudi po avtocesti, kjer je poraba energije daleč največja.
Na leto bi torej s sončno elektrarno privarčeval 800 evrov, kar bi investicijo v elektrarno po njegovih izračunih in obstoječih cenah povrnilo v sedmih do 12 letih. Če pa doda še okoli 1.200 evrov na leto, ki bi jih plačeval za bencin, je skupni letni prihranek že 2.000 evrov.
Pogoj je seveda, da bi e-avto v največji meri polnil doma. Doba odplačevanja investicije v elektrarno se v tem primeru prepolovi, ne glede na višji začetni strošek zaradi polnjenja e-avta.
Opel Corsa e
Vključitev e-mobilnosti v enačbo
Seveda pa ga v tem primeru čaka še ključni in od same elektrarne neodvisni strošek, to je nabava električnega avta. Ker se trenutnemu življenjska doba počasi izteka, bi moral bralec v vsakem primeru iti v nakup novega. Z električno elektrarno je odločanje o tem, da kljub višji nabavni ceni že preide na manjši baterijski avto, precej olajšana. To velja še posebej, če bo zaradi e-avta investicija v elektrarno hitreje povrnjena in bo višek v družinskem proračunu lahko namenjen za strošek mobilnosti.
V mislih ima tudi druge prednosti e-avta, kot je udobna vožnja z enostavnim upravljanjem, nižji stroški rednega servisiranja ter udobje, ki ga lahko nudi predklimatiziran avto, priklopljen na domačo mrežo. To je hkrati okoliščina, ki zagotavlja maksimalno življenjsko dobo baterije.
Opel Corsa e
Na primeru opel corse je mogoče precej neposredno primerjati cenika za podobno opremljeni električno in bencinsko različico. Slednja ima v najmočnejši izvedbi največ 74 kW moči. Če bi kupec želel še avtomatski menjalnik, bi bila cena okoli 19 tisoč evrov.
Električna corsa-e ima seveda serijsko enostopenjski menjalnik. Ima pa tudi precej močnejši, 100-kilovatni motor. Cena brez subvencije Ekosklada (4.500 evrov) se začne pri 32.600 evrih. Na daljši rok uporabe se tretjinska razlika v nabavni ceni začne vse hitreje topiti in po okoli desetih letih bi bila lahko amortizirana že oba - elektrarna in e-avto. Od tam naprej ...
Opel Corsa e
Pomembna sprememba pri datumu za net metering
Aktualna vlada je lani jeseni popravila zakon glede net meteringa za samooskrbne sončne elektrarne. Novi zakon rok za priključitev sončne elektrarne v elektrodistribucijsko omrežje po zdajšnjih pogojih net meteringa podaljšuje za leto dni, torej na 31. december 2024.
Zainteresirani investitorji v male sončne elektrarne pa morajo vlogo za priključitev naprave operaterju predati do vključno 31. decembra 2023. Elektrodistributer bo imel tako še dodatno leto dni časa, da jih priključi.
Po preteku tega obdobja se bo za nove investitorje v sončne elektrarne ukinil koncept netiranja prevzetih in oddanih količin električne energije v omrežje. Ključna sprememba bo, da bo moral uporabnik plačati omrežnino za vso elektriko, ki jo bo prevzel iz distribucijskega omrežja. S tem bo bolj kot danes postalo aktualno vprašanje baterijskih zalogovnikov.
Najprej izračunaj koliko si vložil denarja za postavitev vseh sistemov. 20K€ za elektrarno, 10K€ za toplotno, za 3 BEV si dal 60K€ več kot za dizla. Na hitr 90K€ si zapravu za vse to. Zdaj pa računaj kdaj bo elektrarna… ...prikaži več vse to pokrila da boš sploh na 0. Tale BEV pa nima roka trajanja več kot 10 let in greš spet lepo od začetka🤷🏼♂️
Živim v Ljubljani...imam bajto z 12° streho,k je lih kontra obrnjena...imam TC,k se je že povrnila-torej TČ😃👍...a sončna elektrarna...da ne bom umrl od smeha...naredim cca 10.000km na leto,skorajvvse po mestu...in lih kupil nov avto..2,5L Mazdo😋,im me za porabo boli k...pa… ...prikaži več sem "športni"voznik,in samo po mestu pije 10L...relacijo pa veliko manj...tako da si vi tisto Corso lahko zabašete v tazadnjo😂...skupaj z elektrarno in EVjem😜 Na kratko-tista stara modrost: "samo denar bi radi"
vsem , ki se bahate, kako se vam je vse povrnilo, me zanima nekaj. račun za elektriko ne bo nikoli nič ( 0, nula ), kajti davke in omrežnin še tak FVE (fotovoltaična elektrarna ) ne ukine. viškov vam ne… ...prikaži več plačajo, v večini primerov jih podarite, tretjič, ker si omislite toliko električnih aparatov TČ, EV, in še kaj, si morate povečati priključne varovalke oziroma zakupno moč, ker bog ni ukinil oblake in moate futrat tisto elektroniko, pa še zavarovalnica podraži zavarovanje. torej kako se splača ?