Do družbe z 0,0 toleranco do alkohola bomo prišli le postopoma. A ukrepi so nujni in morajo biti takojšnji.
V odziv na predloge spremembe Zakona o pravilih cestnega prometa, ki sta ga pripravila Javna agencija RS za varnost cestnega prometa in Ministrstvo za infrastrukturo, so se odzvale tudi nevladne organizacije ICK Inštitut za civilizacijo in kulturo, OMZTR – Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj in Zavod VOZIM in ustanovile Mrežo 0,0 – združenje organizacij za drugačen odnos do alkohola.
Spomnimo, za kaj gre v predlogu AVP in Ministrstva za infrastrukturo, o katerem bi morali danes razpravljati koalicijski poslanci a so se zadevi za zdaj izognili. Agencija in ministrstvo sta v predlogu za spremembe med drugim predlagali tudi, da se dovoljeno mejo alkohola v voznikovi krvi z 0,5 zniža na 0,2 promila, uvede pa se tudi obvezno pridržanje alkoholiziranih voznikov, ki imajo v krvi več kot 1,1 promila alkohola. Njihovo vožnjo pod vplivom alkohola bi se poleg tega obravnavalo kot kaznivo dejanje.
Lani 1.486 vinjenih povzročiteljev nesreč
Pobudniki Mreže 0,0 pozdravljajo predlog spremembe zakona, saj so spremembe zares potrebne. Statistika namreč ugotavlja, da je za prometne nesreče v kar 40 odstotkih kriv alkoholiziran voznik. V praksi to pomeni, da je bilo lani pod vplivom alkohola 1.486 povzročiteljev prometnih nesreč, povprečno pa so imeli v krvi 1,43 promila alkohola. Tega zastrašujočega dejstva nikakor ne bi smeli prezreti, saj zaradi alkohola na naših cestah še vedno umre preveč ljudi, veliko jih po nesrečah trpi telesne in duševne posledice, alkohol pa povzroči tudi vse preveč družinskih in osebnih tragedij.
Žal na vedenje voznikov, ko gre za alkohol, vpliva preveč dejavnikov, ki bi jih morali tudi upoštevati pri ukrepih. Alkohol je namreč močno zakoreninjen v slovenski družbi, kar bi, kot so povedali predstavniki pobude Mreža 0,0, lahko strnili v slovensko reklo "nalijmo si čistega vina". To dejstvo je komentiral Andrej Brglez iz ICK: "Če smo pošteni in odkriti ter pogledamo na problem trezno, si moramo priznati, da imamo še vedno velike težave z odkritim obsojanjem pri nas še vedno zelo razširjene prakse, ki tolerira pitje alkohola in vožnjo."
Fotografija je simbolična.
Fotografija je simbolična.
Uvedba pridržanja nujna
Trenutno stanje in omilitev določil o pridržanju alkoholiziranih voznikov iz leta 2010, s katero je to omejeno zgolj na primere, ko ne gre drugače, je komentiral tudi David Razboršek iz Zavoda VOZIM: "Ko govorimo o pridržanju, se omilitev zakonodaje iz 2010 zelo pozna v praksi. Še v letu 2012 smo imeli 2.422 pridržanih, lani pa le 260. Alkohol pa je kljub temu še vedno enako prisoten na cestah. Čas je, da iz cest popolnoma odstranimo alkohol, zato pozivamo vlado in poslance, da nemudoma sprejmejo zakon." Kot dodaja je veliko tudi neevidentiranih vinjenih voznikov, saj tega nihče ne obsoja. A, ko se nekaj vendarle zgodi, spremenimo odnos in začnemo vinjenega voznika obsojati. V zavodu bi radi, da takšna dejanja obsodimo, še predno se zgodijo. in da vsak nosi svojo odgovornost. Tudi poslanci naj nosijo odgovornost tako, da podprejo spremembe, ki so pred njimi. Le tako bomo korak za korakom prišli do družbe, ki bo imela drugačen odnos do vožnje pod vplivom alkohola. Dodaja, da vse večji problem postajajo tudi mamila, kar tudi nagovarjajo v okviru svoje dejavnosti, in tudi njihovo uporabo bi morali obravnavati brez toleranc.
Alkohol in tablete.
A zakonodaja je zgolj sredstvo prisile, ki pa ne more učinkovito spremeniti stanja v družbi, predvsem med mladimi. Dokler bomo kot družba tolerirali vožnjo pod vplivom alkohola in dokler bo alkohol prosto dostopen mladim, do sprememb ne bo prišlo in še tedaj bo potrebna generacijska menjava, da bodo zares dobile pravi učinek. O tem je več povedal predstavnik IMZTR Andrej Martin Vujkovac: "Zaskrbljujoč je podatek, da je dostopnost alkohola mladoletnim in opitim do 96 odstotna, kar dokazuje, da se zakoni ne spoštujejo. Za to moramo prevzeti odgovornost vsi, od nadzornih organov do staršev in gostincev. Znižanje dovoljene mere alkohola v krvi, ki se mora progresivno zniževati proti 0,0, je pravo sporočilo, ki ga dajemo mlajšim generacijam."
Delo med mladimi se obrestuje
Dodal je, da delo z mladimi na terenu vzbuja upanje na boljšo prihodnost, saj vožnjo in alkohol dojemajo drugače kot starejše generacije. Njihovo delo kaže, da se preventivna dejavnost v vrtcih in šolah že pozna pri današnjih 18-letnikih. David Razboršek je k temu dodal tudi, da med akcijami, ki jih v Zavodu VOZIM izvajajo za povečanje prometne varnosti, ugotavljajo, da se v mestih in na podeželju precej drugače gleda tudi na problematiko, zato bi morali ukrepe prilagajati dejanskemu stanju.
Z druge strani, kot voznik, ki je nekoč vinjen povzročil prometno nesrečo, je problematiko predstavil Vladimir Peterlin. Kot pravi je po službi utrujen popil dve tri pivi, se odpravil domov in ovinek pred hišo zgrmel s ceste, utrpel hude poškodbe in ostal tetraplegik. Kot pravi je vozil prehitro, saj imaš blizu doma vedno občutek, da poznaš cesto, in zato še hitreje narediš napako. Danes pravi, da bi razmišljal drugače. Ne bi pil piva ali pa ne bi vozil, zato tudi ne bi povzročil nesreče. Mladim sporoča, da če bi že radi kaj spili, naj potem ne sedajo za volan avtomobila, ampak pokličejo taksi ali starše, da jih varno pripeljejo domov.
Neprijeten a nujen ukrep
Za popestritev predstavitve pobude je poskrbel "veliki pok". Z njim so hoteli pobudniki pokazati, da bi morali na enak način, kot gledamo na neprijeten glasen pok zračne vreče, ki ga vidimo kot nujnega za našo varnost, gledati tudi na pridržanje vinjenih voznikov. Ukrep je vsekakor neprijeten, a je tudi nujen za izboljšanje prometne varnosti.
Ker je popil dve pivi ima za nagrado tetra socialno podporo, oziroma, tetra invalidsko penzijo, ki je zabetonirana do konca njegovega življenja - tudi, če medtem "čudežno ozdravi", kot ozdravijo številni "invalidi", potem, ko dobijo odločbo o invalidnosti.