Slovenec Gregor Lešnik in Stjepan Papeš iz Hrvaške sta vložila tožbo proti proizvajalcu Tesla zaradi nepravilnosti, ki so se jima dogajale, ko sta kot agencijska delavca za podizvajalca - družbo iz Zavrča, opravljala gradbena dela na tovarni v Freemontu v zvezni državi Kalifornija.
Po poročanju Reutersa je zvezna sodnica Lucy Koh v ponedeljek sprejela odločitev, da se bo moralo podjetje podjetje Tesla zagovarjati po dveh točkah obtožnice. Reuters odločitev, da se bo Tesla znašel pred sodiščem, označuje za nov udarec podjetju, ki ga je v minulih tednih že prizadela odločitev o odstranitvi ustanovitelja Elona Muska z neposrednega vodenja podjetja, hud padec delnic in nadaljnje težave pri izpolnjevanju zavez glede proizvodnje in dobave vozil.
Obtožnica Teslo bremeni slabega ravnanja s pogodbenimi delavci in bo služila kot precedenčni primer za vse tujce, ki v ZDA delajo na gradbiščih avtomobilskih tovarn in imajo vizum tipa B-1. Ta dovoljuje tujcu turistični obisk ZDA in tudi občasno delo, vendar pa izrecno prepoveduje montažo in podobna gradbena dela. Imetnik takšne vize lahko opravlja le občasna nadzorna dela.
Navkljub temu pa so Lešnik, Papeš in še okoli 140 drugih tujih delavcev iz vzhodne Evrope (predvsem Slovenije in Hrvaške) leta 2016 prišli v Kalifornijo z namenom, da pomagajo pri izgradnji omenjene tovarne, oziroma njene lakirnice. Veliko delavcev je rekrutiralo podjetje ISM Vuzem iz Zavrča, ki je delavce zbralo za nemško podjetje Eisenmann, izvajalca del za Teslin obrat. ISM Vuzem ima kot osnovno dejavnost vpisano specializirana gradbena dela, lanski čisti poslovni izid podjetja je bil dobrih 400 tisoč evrov. Delavci podizvajalca Vuzem so na lokaciji Tesline lakirnice opravljali raznovrstna dela, od varjenja do montaže.
Grožnje, dolgi urniki in mizerne plače
Tudi Lešnik in Papeš sta prišla v ZDA prek podjetja Vuzem. Kot trdita, so z delavci na gradbišču nadrejeni zelo grdo ravnali in jim grozili z deportacijo, če bi slučajno prijavili poškodbo na delu. Plačani so bili po komaj pet dolarjev na uro, kar je komaj desetina plače ameriškega delavca in veliko manj pod tam veljavno minimalno plačo. Hkrati so morali delati po 250 ur na mesec, Lešnik trdi, da je imel prost le en dan vsake dva tedna. Lešnik je maja 2015 padel s strehe na tla in se ob tem zelo hudo poškodoval, zaradi česar ga je čakala dolga rehabilitacija.
Zaradi pritiskov in razmer, ki jih je bil deležen med delom in po poškodbi, se je odločil za tožbo proti nekdanjim delodajalcem. Pri Tesli se bodo morali na sodišču braniti pred obtožbami, da so vedeli za maltretiranje agencijskih delavcev in jih dopuščali, pa tudi za grožnje, ki so jih bili deležni v primeru prijave poškodb ali kršenja delavske zakonodaje.
Sodnica je njegov primer sprejela v obravnavo, kar pomeni, da bodo stekli uradni postopki zbiranja dokazov, iskanja prič in priprave obrambe. Tožba je uperjena tudi podjetjema Eisenmann in Vuzem.
Elon Musk je sicer potem, ko je primer leta 2016 prišel v javnost, zagotovil, da ni vedel za kršitve in je prekinil sodelovanje s podjetjem Vuzem ter izboljšal nadzor nad podizvajalci. Z Lešnikom se je po poročanju Financ tudi poravnal za odškodnino okoli pol milijona evrov.
dezurni@zurnal24.si
