Kupeji. Med kupci vzbujajo čustva, a so zaradi višje cene in manjše uporabnosti na cesti redkeje vidni. Prav to je bil glavni razlog, da se je Hyundaijev zadnji poskus z atraktivnim velosterjem za 22 tisočakov izjalovil.
Uspešnejši recept ponuja v osnovni različici za osem tisočakov cenejši, a na videz atraktiven kupejevski i30. Ta je že na pogled atraktivnejši od kombilimuzine.
Izstopajoči žarometi
Ker so se znebili zadnjega para vrat, so se lahko oblikovalci poigrali z detajli. Trivratnik ima izrazitejši prednji odbijač, spojler na zadku, izstopajo dobro vidni LED žarometi z atraktivno grafiko, tako, da je tudi v temi jasno videti v katerem avtomobilu sedite. Oblika je močan adut trivratnika, manj pa prav dejstvo, da ima le en par vrat. Vrata so namreč dolga, kar se izkaže za veliko težava pri vstopanju v vozilo, ko nekdo na parkirišču parkira avto blizu nas, še težje je v tem primeru vstopiti na zadnjo klop.
Z izjemo navedenega argumenta pa s prostornostjo in različnimi odlagalnimi površinami vseh velikosti ne zaostaja za petvratnikom. Nekoliko utesnjeno se bodo počutili le potniki zadaj, kjer je prostora za glavo manj, tudi majhnih oken se ne da odpreti. To niti ne bi smela biti težava, saj bodo po trivratniku posegali predvsem mladi brez otrok in bodo zadnji sedeži redkeje zasedeni. Bolj pomembno je, da sta sedeža spredaj velika in udobna, vozniku je na voljo celo podajalec pasu. Prtljažnik s 378 litri v primerjavi s kombilimuzino ni okrnjen, s podiranjem klopi se ga poveča na zajetnih 1.316 litrov, a dno ni povsem ravno.
Pogrešali smo pestrost
Kupejevska oblika v notranjosti prinaša veliko mrtvih kotov in zaradi majhnega zadnjega okna tudi slabo preglednost nazaj. Vsaj parkirna tipala (spredaj 200, zadaj 360 evrov) so obvezen nakup. V primerjavi z rivali, peugeotom 308, mazdo3 in VW golfom, i30 z obliko notranjosti zaostaja. Grafika je sicer pregledna, a dolgočasna, manjka barvni multifunkcijski zaslon na dotik visoke resolucije, ki je v kombinaciji z navigacijsko napravo in vzvratno kamero sicer na voljo za dodatnega tisočaka, a ga testnik z najbogatejšo opremo iLook, ki prinaša veliko vizualnih dodatkov, kot so 17-palčna platišča, vseeno ni imel. Doplačati je treba tudi tempomat (200 evrov) in sistem stop-start (410 evrov), so pa zato serijski samodejna klima in sistem flex steer za prilagajanje trdote volanskega mehanizma. Testnik je imel celo električno panoramsko sončno streho.
Podvozje zmore več
Kupeja je poganjal močnejši od dveh bencinskih štirivaljnikov v ponudbi, 1,6-litrski atmosferski agregat, ki na papirju ponuja obetavnih 88 kilovatov moči (120 KM), ki pa v praksi avtomobila z mesta ne premaknejo tako, kot kilovati, ki jih zagotavljajo prisilno polnjeni motorji. V nizkih vrtljajih je avto len, razživi se šele v srednjem območju vrtljajev, zato se bolje obnese na avtocesti kot takrat, ko je treba na hitro prehiteti počasen traktor ali avtobus. Med ovinki ne prepriča niti premalo komunikativen volan, ki je, tudi ko izberemo najtršo nastavitev električnega servo volana, premehak. Boljši del pogonskega sklopa je šeststopenjski ročni menjalnik, ki je natančen in lahkoten za uporabo, dovolj zmogljivo je tudi podvozje, ki bi zadovoljilo tudi zmogljivejše agregate, hkrati pa zagotavlja dobro blaženje tudi na slabših cestah. Poraba, v povprečju smo izmerili dobrih sedem litrov, bi lahko bila manjša.
Testnik z dodatki stane 17.680 evrov, a so ga kupcem približali s tisočakom popusta. V prid nakupa govori tudi trojno petletno jamstvo.
Podatki o vozilu: (Hyundai i30 coupe 1,6 CVVT iLook)
Motor: bencinski, štirivaljni
Prostornina: 1.591 cm³
Največja moč: 88 kW (120 KM) pri 6.300 vrt./min.
Največji navor: 156 Nm pri 4.850 vrt./min.
Poraba na testu: 7,3 litra/100 km (mešani cikel), izpust 138 g CO2/km
Zmogljivosti: 192 km/h, 10,9 sekunde od 0 do 100 km/h
Mere (d x š x v) (v mm): 4.300 x 1.780 x 1.470, medosna razdalja 2.650
Prtljažnik: 378/1316 litrov
Cena osnovne različice: 1,4 CVVT: 14.220/13.220 evrov (osnovni/s popustom)
Cena testne različice z dodatno opremo: 17.580/16.580 evrov (cenik/s popustom)
