Po podatkih, ki jih je posredoval AVP so policisti so na slovenskih cestah v letu 2022 obravnavali 18.714 evidentiranih prometnih nesreč oz. 3 % več kot v letu 2021. Število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo se je povečalo za 12 %. Umrlo je 85 udeležencev cestnega prometa oz. 29 manj kot v letu 2021, kar je zmanjšanje za 25 %. AVP navaja, da po trenutnih podatkih Slovenija beleži največje zmanjšanje v EU-27. Število umrlih udeležencev v letu 2022 je drugo najnižje, odkar beležimo uradno statistiko prometnih nesreč (najmanj v letu 2020 – vpliv epidemije). Število hudo telesno poškodovanih je za 10 % večje kot v letu 2021, lažje telesno poškodovanih pa je bilo za 14 % več.
Na Agenciji za varnost pometa poudarjajo, da so v letu 2022 podvojili število nacionalnih preventivnih akcij. Na ta način si prizadevajo negativne trende iz leta 2021 obrniti na bolje. Enako število akcij bo izvajala tudi v letu 2023.
Asistenčni sistemi dvigujejo prometno varnost
Mag. Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, je ob objavi uradnih podatkov za leto 2022 izpostavila: »Ob izteku Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa 2013-2022 je Slovenija pred pomembno nalogo še izboljšati trende prometne varnosti, za katere si akterji prometne varnosti neutrudno prizadevamo. Pred nami so številni izzivi, ki jih narekujejo spremembe v mobilnosti, v navadah udeležencev v prometu ter vse večji obseg prometa. Evropska uredba o splošni varnosti vozil določa, da morajo biti od 6. julija lani vsi novi modeli vozil na evropskem trgu opremljeni z naprednimi varnostnimi sistemi, kot so sistemi za opozarjanje na zaspanost in nepozornost voznika, sistemi za ohranjanje voznega pasu ali sistemi za zmanjšanje mrtvih kotov pri tovornjakih in avtobusih. Asistenčni sistemi brez dvoma pripomorejo k večji varnosti v prometu, vendar še vedno velja, da je ključen dejavnik za nastanek prometne nesreče človek, in to v kar 93 odstotkih. Zato bodo tudi v prihodnje naše aktivnosti usmerjene v ozaveščanje, ki ima za cilj spremembo vedenja in dvig vozniške kulture na naših cestah.«
Podatki za leto 2022 razkrivajo, da beležimo zmanjšanje števila umrlih pri večini večjih skupin udeležencev cestnega prometa glede na leto 2021. Največje zmanjšanje beležimo pri voznikih enoslednih motornih vozil – lani je umrlo 14 motoristov in mopedistov oz. 58 % manj kot v letu 2021. Pri voznikih osebnih avtomobilov je zabeleženo 34-odstotno zmanjšanje smrtnih žrtev. Umrlo je tudi 36 % manj potnikov.
Minimalno povečanje števila umrlih beležimo pri kolesarjih, saj je v lanskem letu umrl 1 več kot v letu 2021. Umrl je tudi voznik e-kolesa. Število umrlih pešcev ostaja enako –umrlo je 15 pešcev.
Največ prometnih nesreč v letu 2022 so, prav tako kot že od leta 2018 dalje, povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti in sicer 2.759. V zadnjem obdobju je zaznati povečanje deleža umrlih zaradi povzročiteljev iz dveh najstarejših skupin udeležencev. Delež umrlih zaradi povzročiteljev iz starostne skupine nad 64. let starosti, se je povečal iz 14 % leta 2017 na 31 % v letu 2022. Tudi delež v starostni skupini od 55. do 64 let, se je povečal in sicer iz 9 % v letu 2017 na 15 % v letu 2022.
Alkohol, droge in neuporaba čelad ostajajo velika težava
Zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola (pod in nad dovoljeno mejo) ter povzročiteljev pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi je umrlo 33 udeležencev cestnega prometa (39 % vseh umrlih!).
Stopnja uporabe varnostnega pasu v letu 2022 je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov znašala 71 % oz. največ v zadnjem 5 letnem obdobju. Od 11 umrlih kolesarjev, jih je 5 uporabljalo kolesarsko čelado (umrli otrok na kolesu ni uporabljal čelade). Ustrezne varnostne čelade nista imela tudi umrla voznika e-skiroja. Vseh 14 umrlih motoristov in mopedistov je uporabljalo zaščitno čelado, zaščitno čelado je uporabljal tudi umrli potnik na motornem kolesu.
Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč tudi v letu 2022 ostaja nepravilen premik z vozilom – zaradi omenjenega vzroka se je pripetilo 4.753 prometnih nesreč oz. 25 % vseh nesreč. Sledi vzrok neprilagojena hitrost – 3.498 prometnih nesreč oz. 19 % ter nepravilna stran oz. smer vožnje – 2.961 prometnih nesreč oz. 16 %.
