V okviru akcij o opozarjanju na pomen rednega pripenjanje z varnostnim pasom v avtu policija in Agencija za varnost v prometu redno sodelujeta pri preizkusu naprave, poimenovane Zaletavček, in naletnih tehtnic. Vozniki in voznice, ki jih policisti ustavijo med redno kontrolo prometa, so povabljeni, naj na varen način preizkusijo vsaj drobec silovitih sil, ki lahko ob pojemkih delujejo na telo v prometni nesreči.
"Uoha!", se je izvilo iz prsi mlajše dame, ko se je na premičnem sedežu, ki simulira voznikov prostor, spustila po nagnjeni ploščadi in se nato hipno ustavila ob njenem dnu. Ob tem je njena glava zanihala naprej, le varnostni pas pa je preprečil, da ni sledilo še celotno telo.
Tudi odzivi drugih, ki smo jih spremljali na prizorišču preventivne akcije na ljubljanskem Rudniku, so bili podobni. Nekateri, zlasti vozniki, so po začetnem presenečenju le nemo zrli predse s tistim nejevernim nasmeškom na ustnicah. "Koliko pa mislite, da ste šli hitro?," je hitel spraševati mladi predstavnik agencije. Odgovori so bili zelo različni, skupno jim je bilo le, da so vsi močno ustrelili mimo. "Ne vem, kakih 40 na uro?" ."Okoli 30 na uro, bi rekla...". "60 na uro," se je glasil odgovor najbolj "hitrega". V resnici so dosegli najvišjo hitrost 12 km/h ...
Pripenjanje v avtih ne glede na dolžino vožnje bi moralo biti tako osnovno dejanje kot je zagon avta. Ni ga odraslega človeka, ki bo z močjo svojih rok in nog zadržal vsaj tono in pol mase, kolikor bo nanj delovala sila njegovega telesa pri "komaj" 50 km/h. Pri moškem z 80 kilogrami je pri 50 km/h naletna masa že dve toni, pri 90 km/h pa več kot 6 ton!
Pri višjih hitrostih naletna masa eksponentno narašča. Predstavljajte si, da vam takšna masa udari v vaš sedež od zadaj, ker vaš zadnji sopotnik ni pripet. Sedeži so sposobni prenesti kaki dve toni, nato bodo popustili vijaki, prednjega potnika pa bo potisnilo v armaturo. V primeru trka pomaga le varnostni pas, ki zmore zadržati nekje do deset ton naletne mase.
"To je bilo že dovolj močno, prav nič si ne želim doživeti prave nesreče," je po preizkusu Zaletavčka dejala Špela, ena od voznic, ki so jo policisti povabili k preizkusu. Sama se v avtu redno pripenja, a priznava, da jo je v to prisilil tudi razmeroma nov avto. "Hvalabogu je zelo naporen, če se ne pripnem, in me z zvočnim signalom toliko časa opozarja, da se pripnem. Prej, ko sem vozila še starejši avto, pa dejansko na krajših relacijah nisem bila vedno pripeta."
A prav kratke razdalje so za voznike lahko pogubne, saj je znano, da se največ nesreč zgodi v krogu le nekaj kilometrov od domačega prebivališča. "V večjih mestih opažamo, da so ljudje v veliki meri pripeti, tudi zadaj. Smo pa zadnjič opravljali akcijo v enem od krajev na obrobju Slovenije. Od desetih voznikov jih pet ni bilo pripetih," je povedal Martin Škorič iz AVP.
Nepripeti umirajo veliko prej
Policija sicer ugotavlja, da se je v Sloveniji stanje pripetosti v zadnjih letih izboljšalo, tudi na zadnjih sedežih. Vseeno pa je še vedno preveč nepripetih voznikov in potnikov. Naslednji podatek je več kot jasen - od 55 voznikov in potnikov v avtomobilih, kolikor jih je lani umrlo v prometnih nesrečah, jih kar 22 (40 odstotkov!) ni uporabljalo varnostnega pasu. V primeru nepripetosti je velika verjetnost, da potnika vrže iz vozila, kar kliče po izredno hudih poškodbah in tudi smrti. Prav tako lahko nepripetemu vozniku ali sopotniku hude poškodbe povzroči sprožena zračna blazina, v katero telo udari veliko močneje, kot bi sicer, prav tako je nenadzorovano gibanje telesa po potniški kabini avta.
Zakaj nekdo raje tvega svoje življenje, kot da bi si vzel tisto sekundo in si potegnil varnostni pas prek telesa in se pripel? Zelo velikokrat gre za kombinacijo različnih dejavnikov. Policisti pri nesrečah, kjer potniki niso bili pripeti, zelo pogosto opažajo tudi dejavnika previsoke hitrosti in alkohola. Gre torej za nekakšen psihološki moment, ko z alkoholom "opogumljeni" voznik tudi z nepripenjanjem dokazuje svetu, kako neustrašen in sposoben je.
Policisti sicer med kontrolami naletijo na vse sorte primerov nepravilne uporabe varnostnega pasu. Tako imajo nekateri pas stalno pripet in si, ko se vsedejo v vozilo, prek sebe poveznejo zgolj zgornji del pasu. Nekateri pa niti tega, da jim le vozilo ne mori s piskanjem opozorilnika na nepripeti pas.
dezurni@zurnal24.si
Tako ja, pa še enega ki doseže 20 km/h, da bi še bolj občutili razliko.
Zakaj pa ne date Zaletavčka dat probat vsem ki želijo izpit za avto? Mogoče bi potem kakšnega mladega bodočega voznika to malce opomnilo da mora bit pri vožnji pazljiv.