O tem, kaj lahko storimo v poletni vročini, da zaščitimo avtomobil pred njenim vplivom? Za nasvet smo vprašali avtomehanika Petra Casermana.
Caserman svetuje, da avtomobil parkiramo v senco ali pod nadstrešek, če pa to ni mogoče, ga vsaj pokrijemo s ponjavo ali kakšno drugo prevleko. Huda vročina in neposredni sončni žarki namreč zelo slabo vplivajo na avtomobil in njegove komponente.
V hudi vročini je v največjih težavah predvsem akumulator. Če ga namreč pregrejemo, lahko voda iz njega izhlapi in izgubi učinkovitost ali pa ga "zadene kap", kar pomeni, da se dokončno pokvari.
Druga težava, ki so ji avtomobili izpostavljeni v žgoči vročini, je pregrevanje plastičnih komponent v kabini. Iz pregretih plastik namreč izhajajo uparjene smole, ki slabo vplivajo na počutje in zdravje potnikov. Tudi če avtomobil pred vožnjo prezračimo, bodo iz vročih plastičnih delov še vedno hlapele smole, zato je bolje, da notranjosti niti ne pregrejemo do te mere.
Pregrevanje avtomobila na mestu slabo vpliva tudi na vse gumijaste dele. Gume se namreč pod vplivom vročine in ultravijoličnih žarkov hitreje starajo in ne opravljajo več svojega dela. Če se pnevmatike poleg tega segrejejo na 70 ali 80 stopinj Celzija, se v njih tudi močno poveča zračni tlak, kar tudi slabo vpliva na njihovo strukturo. Guma se v vročini lahko raztegne in preoblikuje in če je avtomobil z izpostavljeno pnevmatiko dalj časa stal na soncu, lahko na njej nastanejo bule, kar pomeni, da jo bo treba zamenjati.
To seveda velja za avtomobil, ki stoji na mestu. Kar pa se vožnje tiče, pa Caserman pravi, da veliko ne moremo storiti. Avtomobil je namreč narejen zato, da zaščiti potnike in jih pripelje od točke A do B. Med vožnjo se materiali sicer dovolj učinkovito hladijo, težava so le zastoji, ko se komponente lahko bolj segrejejo. A tedaj je treba le počakati, da zastoj mine in nadaljujemo vožnjo.
