- ADAC je primerjal sedem enakih vozil z različnimi načini zaščite pred soncem.
- Najboljši rezultat je doseglo pokrivalo, ki je prekrilo vse steklene površine.
- Zunanji senčnik za vetrobransko steklo se je izkazal za občutno učinkovitejšega od notranjega.
- Zatemnjena stekla le malo ohladijo kabino, precej pa zmanjšajo segrevanje zadnjih sedežev.
- Bela karoserija je hladnejša od črne, vendar je razlika v notranjosti manjša, kot bi pričakovali.
Nemški avtomobilski klub ADAC je pred leti preveril, kateri ukrepi v poletni vročini dejansko pomagajo ohraniti notranjost parkiranega avtomobila čim hladnejšo. Preizkusili so več priljubljenih rešitev, od senčnikov in pokrival, do zatemnjenih stekel ter vpliva barve karoserije. Izkazalo se je, da razlike niso zanemarljive.
Na odprto parkirišče so postavili šest povsem črnih dacia dusterjev, zraven njih pa še belega. Vsi avtomobili so bili štiri ure parkirani s sprednjim delom proti soncu. Posamezna vozila so zaščitili z različnimi pripomočki. Eno je imelo čez armaturno ploščo razgrnjeno belo tkanino, drugo notranji senčnik na vetrobranskem steklu, tretje zunanji senčnik, četrto pokrivalo čez vse steklene površine, peto pa zgolj zatemnjena zadnja stekla. Eden od črnih avtomobilov je ostal brez zaščite in služil kot primerjalno vozilo.
Najmanj in najbolj učinkovito
Po štirih urah je temperatura v nezaščitenem avtomobilu dosegla kar 53 stopinj Celzija. Najbolj učinkovita rešitev se je izkazalo pokrivalo, ki je zakrilo vsa stekla. V tem primeru se je notranjost segrela le do 43 stopinj, kar pomeni deset stopinj nižjo temperaturo od referenčnega vozila.
Dober rezultat je dosegel tudi zunanji senčnik za vetrobransko steklo. V kabini je bilo 45 stopinj Celzija, kar je le dve stopinji več kot pri popolnem prekrivanju steklenih površin. Občutno slabše se je odrezal notranji senčnik, ki ga uporablja največ voznikov, saj je temperatura dosegla 49 stopinj. Še nekoliko manj učinkovit je bil kos bele tkanine čez armaturno ploščo, kjer so izmerili 50 stopinj Celzija.
Zatemnjena zadnja stekla na skupno temperaturo v kabini niso imela velikega vpliva. Notranjost se je segrela na 51 stopinj, kar je le dve stopinji manj kot v nezaščitenem avtomobilu. So se pa bistveno izboljšale razmere za potnike na zadnji klopi. Temperatura sedalne površine je brez zatemnjenih stekel dosegla 57 stopinj, z njimi pa se je znižala na 48 stopinj Celzija.
Svetla barva pomaga le deloma
ADAC je preveril tudi, če svetlejša barva avtomobila res pomembno vpliva na segrevanje. Površina črnega avtomobila se je segrela na 65 stopinj Celzija, medtem ko je lak belega dosegel 44 stopinj. Razlika v notranjosti je bila precej manjša. Beli duster je bil od črnega hladnejši za približno pet stopinj, saj so v njem izmerili 48 stopinj Celzija. To kaže, da na segrevanje potniške kabine pomembno vplivajo tudi materiali in barve v notranjosti vozila, ne le odtenek karoserije.
Pri ADAC opozarjajo, da se lahko armaturna plošča in volanski obroč na neposrednem soncu segrejeta tudi do 70 stopinj Celzija, kar pomeni nevarnost opeklin in dolgoročno pospešuje staranje materialov. V avtomobilu zato ni priporočljivo puščati predmetov, ki so občutljivi na visoke temperature.
Strokovnjaki svetujejo kombinacijo več ukrepov. Če popolnega pokrivala nimate, je smiselno uporabiti vsaj zunanji senčnik za vetrobransko steklo oziroma zaščititi armaturno ploščo. Pred začetkom vožnje je priporočljivo avtomobil za minuto dobro prezračiti, nato pa vključiti klimatsko napravo in recirkulacijo zraka, saj se bo tako potniška kabina občutno hitreje ohladila.
