Bistvo raziskovalnega projekta, ki je delo mladih raziskovalcev, sicer doktorskih študentov, Kristine Stojmenove in Tomaža Čegovnika, ki raziskujeta pod mentorstvom izr. prof. dr. Jake Sodnika, je dokazati vpliv uporabe informacijskih sistmeov v vozilih na voznikovo vedenje in uspešnost vožnje.
Pri tem ne raziskujejo le tega, kako na voznikovo pozornost, njegove reakcije in obnašanje v vožnji vpliva uporaba mobilnega telefona, pač pa tudi uporaba drugih vmesnikov v vozilu. V ta namen so izvedli poskus za ocenjevanje kognitivne obremenitve voznikov ob opravljanju različnih z vožnjo povezanih nalog.
Poskus so naredili na priložnostnem poligonu na parkirišču Fakultete za elektrotehniko. primarna naloga voznika je bila varno upravljanje vozila po natančno določeni poti. Dodatna naloga voznika je bilo opravljanje različnih vizualno-manualnih in kognitivnih nalog za katere želijo ugotoviti, kakšen vpliv imajo na voznikovo vedenje in uspešnost vožnje. V poskusu so uporabili sledilec pogleda, pri čemer so aktivnosti voznikovih oči in interesne točke tudi posneli na film. V ta namen so uporabili brezžična Tobii Pro očala, s katerimi lahko poleg usmerjenosti pogleda spremljamo tudi premer zenice, ki odraža voznikovo stanje stresa in kognitivne obremenitve. Za ocenjevanje vpliva kognitivne obremenitve na pozornost voznika so dodatno uporabili metodo Zaznavno odzivne naloge, s katero spremljamo odzivni čas voznika na dražljaje ter merimo uspešnost zaznavanje teh dražljajev (se pojavijo na 2-5 sekund).
Potrditev, da je že preprost pogovor po telefonu nevaren
Celoto vožnjo so posneli še z dodatno kamero v vozilu, saj tako lahko opazujemo morebitne izredne dogodke in nepredvidene situacije, ki lahko vplivajo na rezultate in voznikovo vedenje. Iz rezultatov poskusa je možno določiti vpliv uporabe različnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij na pravilnost in varnost vožnje.
Sodnik nam je pojasnil, da so njihove meritve pokazale, da je že preprost telefonski pogovor, četudi poteka s pomočjo prostoročne tehnologije, zelo moteč za voznika, saj povzroča visoko kognitivno obremenitev. "V takšnem stanju voznik slabše zaznava okolico in se počasneje odziva na različne dražljaje,“ dodaja sogovornik.
Za razliko od slovenskega podjetja BLCKB, ki je z merjenjem možganskih valov dokazalo, da je uporaba telefona med vožnjo smrtno nevarna, pa so se v Laboratoriju za informacijske tehnologije fakultete za elektrotehniko v Ljubljani raziskave uporabe telefona med vožnjo lotili nekoliko drugače: "Oni so s svojimi metodami merili neke možganske valove, mi pa merimo odziv na cesti. Sploh v simulatorju, ki omogoča vse mogoče situacije na cesti, vidimo, kaj človek počne, medtem ko vozi in se pogovarja po telefonu ali gleda v ekran vozila, koliko sekund ni gledal na cesto, ali je vijugal, imel varnostno razdaljo, za koliko se je razdalja povečala ali skrajšala …,“ je za zurnal24.si pojasnil Jaka Sodnik in dodal, da so poleg motorike dodatno preverjali tudi psihološke parametre, kot so odzivanje voznika, potenje, stres …
Kako varno za vožnjo je ukazovanje z gestami?
Elektrotehniški fakulteti je sicer Citroën odstopil novo vozilo C4 cactus, s pomočjo katerega izvajajo tudi testiranja učinkovitosti različnih vmesnikov, kot so zasloni na dotik, projekcijski head-up zasloni, glasovno upravljanje, ali upravljanje s kretnjami.
Cilj mladih raziskovalcev je razviti lasten uporabniški vmesnik, ki bo manj kompleksen in bolj učinkovit, kot so trenutni vmesniki v avtomobilu, nekateri so o izsledkih testiranj zelo moteči za voznika. "Na primer upravljanje z gestami, ki je šele začelo uveljavljati v avtomobilih. Nekatere ukaze je bilo treba večkrat ponoviti, da je sistem ugotovil, da želimo prekiniti klic ali zmanjšati jakost glasnosti, to pa vpliva na osredotočenost voznika na vožnjo,“ nam je pojasnil Sodnik.
Sogovornik pravi, da so še vedno najbolj varni za uporabo klasični gumbi, po možnosti na volanskem obroču, kjer s palci upravljamo s posameznimi ukazi, se premikamo med radijskimi postajami, nastavljamo glasnost. Kot zelo dober se je izkazal tudi projekcijski zaslon, ki na vetrobransko steklo, pred oči voznika projicira najbolj pomembne informacije, a se bodo morali tudi ti izboljšati, saj bodo morali 3D projekcijski zasloni podatke v prihodnosti projicirati bolj v globino, proti cesti, saj bo to manj moteče za voznika. Prvi izsledki so pokazali, da so se najslabše odrezali sistemi na dotik.
Prvi podrobnejši uradni rezultati bodo znani prihodnji mesec.
sami strokovnjaki, najbolje da ukinejo avte in gremo na konjsko vprego. idioti neumni
Brez nekih raziskav je logično, da so zasloni na dotik mnogo nevarnejši kot gumbi. Gumbe utipaš, na tiste zaslone pa moraš gledati. Ni čudno da je danes v tej naši SLO že vsak magister ali pa doktor
Tipkanje po ekranu v vozlu je prav tako nevarno kot telefoniranje odvrača pozornost ....