Lada niva je bila "rojena" leta 1977. Proizvajajo še danes, zato jo označujejo kot "živo legendo" in prvi masovni terenski avtomobil s samonosno karoserijo in neodvisnim prednjim vzmetenjem s spiralnimi vzmetmi. Ko so leta 1977 začeli s proizvodnjo vozila, je le malokdo menil, da bo Sovjetska zveza postala zibelka segmenta vozila, ki ga danes imenujemo SUV in po prodaji prednjači na trgu vozil.
Vse se je začelo na njivi
Njive so bile očitno navdih za konstruktorje avtomobilov. Citroën 2CV, legendarni spaček, je bil kot konceptno vozilo najprej namenjen francoskim kmetom, da bi preko poljskih poti lažje vozili dobrote z njim na tržnico.
Niva je ruska beseda in v prevodu pomeni polje ali pridelek. Z drugimi besedami, tisti, ko so menili, da gre za neko "fensi" ime za rusko reko Nevo, enostavno niso imeli prav. V Sovjetski zvezi, kjer je bil dizajn podrejen uporabnosti, si je bilo težko zamisliti, da bi se nekdo iz popolnega zadovoljstva z avtomobilom vozil po negostoljubnih cestah.
Na drugi strani je bila nuja upraviteljev zadrug, da sadje in zelenjava čim hitreje s kmetij pride k njim.
Civilni 4x4
Ekipa, ki je razvijala lado nivo, je svoj proizvod v šali opisovala kot renault 5 na šasiji land roverja. Začenši leta 1971, so imeli nalogo narediti civilno 4x4 vozilo. Ekipo je vodil VAZ-ov inženir Vladimir Solovljev. Zaradi praktičnosti so se inženirji oprli na obstoječe mehanične komponente lade, t.i. fiata 124.
Prvi prototip so kritizirali, saj je bil videti preveč špartanski. Odločili so se, da mora imeti terensko vozilo avtomobilska vrata in trdo streho. Njegove terenske sposobnosti so bile korak v pravo smer.
Razvoj nive je pravzaprav nadaljevanje projekt "Iž" iz leta 1966, ki si je mehanske dele delil s takratnim moskvičem. Grobo sestavljeni terenec je v zgodnjih sedemdesetih letih doživel preobrazbo v prototip iž 14.
Kopirali so hondo
Obe prototipni vozili sta bili grdi, celo za Sovjetske standarde. oblikovno je na končno obliko nive v veliki meri vplival dizajn še enega maloserijskega modela VAZ 1101, pri katerem so oblikovalci navdih iskali v hondi N600.
Odobrena različica nive je imela motor lade special. Štirivaljni motor s prostornino 1586 kubičnih centimetrov je razvil 72 konjskih moči in 126 Nm navora. Pogon na štiri kolesa je imel tri diferenciale. Lahko je premagovala vzpone z nakloni 58 stopinj, verjeli ali ne, vozila je po vodi globine 60 centimetrov in se prebijala čez metrske nanose snega. Prvi SUV na svetu je lahko vlekel prikolico skupne mase 860 kilogramov.
Največja hitrost je bila 130 km/h, povprečna poraba goriva pa 8,5 litra na 100 kilometrov. Leta 1977 je lada niva postala najslajša skrivnost Vzhodnega bloka. A so dekadentno zahodno občinstvo navdušili s prisotnostjo na avtomobilskem salonu v Parizu leta 1978.
Kaj pravi slovenski lastnik?
Latnik lade nive je bil med letoma 2007 in 2010 tudi Franci Škerjanc, predsednik Slovenske Veteranske avto-moto zveze (SVAMZ). "To je bil odlično terensko vozilo," pravi Škerjanc, ki o njenih izstopajočih terenskih lastnostih na kratko pove: "Če ne gre Niva potem res ne gre."
Njen nekdanji lastnik pravi, da dobesedno namenjena "pobiranju krompirja," kakor tudi namigujejo z namenom, je pa v resnici bila uporabna in še je za marsikatera opravila.
Sam jo je največ uporabljal za off-road potovanja. Slaba lastnost v njegovem primeru je bila, da je premajhna za družinska potovanja, ker so se apetiti potovanj povečali na ruska prostranstva jo je na žalost moral zamenjati za veliki ISUZU.
O nivi ima več pozitivnih kot negativnih spominov. Našteva pozitivne: Odličen štirikolesni pogon, zanesljiv avtomobil, fantastično prenosno razmerje na terenu, mogoče malce premalo konjskih moči v ekstremnih vzponih.
