Obstajajo avtomobili podobnih mer, s katerimi se pelje zelo udobno, a so pol cenejši. Vendar z njimi uspešni poslovneži ali zaslužni upokojenci ne morejo resnično dokazovati, kaj so v življenju dosegli. Mercedes-benz E ostaja na daleč viden rezultat dela. In prav je tako.
Nihče mu ni oporekal niti tehnologije niti udobja. Vseeno je imel tudi ali predvsem zaradi dolgočasnega videza doslej precej težav z zniževanjem povprečne starosti odjemalcev. Tako je jasno, zakaj je bila medgeneracijska preobrazba razreda E precej več kot le simbolična, drugače kot pri konkurenčni seriji 5. Oglata in štiridelna prednja svetila so se po dolgih letih poslovila, zadnja so pridobila na prefinjenosti in že je videz precej mladostnejši. Nikakor ne agresiven kot pri kakšnem A6, vsekakor pa brez avantgardnih okraskov in gosposki, kot se od razreda E pričakuje.
Testni avto se je kitil z glavnimi žarometi v LED-tehnologiji, ki so predvsem v ovinkih delovali izvrstno. Ta tehnologija vse bolj uprvičuje večji vložek v primerjavi s ksenonkami. Oprema avantgarde pa je tako kot vedno na daleč jasno razpoznavna po velikanski zvezdi na nosu.
Ročica menjalnika sedaj ob volanu
V dokaj prečiščeni (kdo bi rekel "pusti") notranjosti so spremembe subtilnejše, a vseeno opazne. Znebil se je materialov sporne kakovosti, še posebno spredaj je v ospredju udobje, sedeži kljub tenki zasnovi razvajajo. Doplačljivi sedemstopenjski menjalnik si zasluži oceno prav dobro, odlična je zaradi hitrejšega pretikanja rezervirana za bavarca. Prestavna ročica je po novem umeščena ob volan, s čimer ni nič narobe, še posebej zaradi menjalnih naperkov, ki jih je imel testnik. Zaradi grebena zadnjega pogona v razredu E izvisi (morebitni) peti potnik, na račun kakšnega centimetra za kolena tam zadaj pa preseneti prtljažnik, ki je velikanski in zaradi široke odprtine izkoriščen.
Če E med nemško trojko že ne prednjači po ostrini vozne linije, visoke standarde gotovo dosega z ekonomičnostjo, vodilni pa je z napredno asistenco, kot sta najboljše prepoznavanje znakov na cesti ta trenutek in 3D-grafika navigacijske naprave. Doplačila pa visoko ceno še zabelijo.
Mercedes-benz razred E 220 CDI avantgarde
Motor:2.143 cm3, dizelski, 125 kW (170 KM) pri 3.000 vrt., 400 Nm med 1.400 in 2.800 vrtljaji
Poraba na testu:6,8–7,5 litra/100 km, izpust 133 g CO2/km
Zmogljivosti:227 km/h, 8,4 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena:od 41.830 evrov (E200 CDI) (testnik 62.917 evrov)
AvtoTest
kakovost, naprednost, udobje, umirjenost vožnje
pusta notranjost, povezljivost le prek telefona
Za občutek lebdenja je treba doplačati za zračno vzmetenje. Testnik je bil nasprotno opremljen s tršim podvozjem, a to čez ovinke fizike ni moglo slepiti v nedogled. Ne, z razredom E je največji užitek voziti zmerno.
Štiri valji so stvarnost in prav nič jim ne manjka. Razporeditev navora, 125 kilovatov in avtomatika z naperki na volanu zagotavljajo širok razpon uporabe, poraba pod sedmimi litri pa je zlahka dosegljiva. Avtonomija več kot 1100 kilometrov.
BMW serije 5 in audi A6 sta najočitnejša, čeprav imata do potovalnega udobja drugačen pristop. V tem nemškem troboju sta malce zapostavljena lexus GS ali volvo S80, ki sta razredu E filozofsko celo bližje.
Pri avtomobilih takšnega kova je racionalnost v ozadju, že skoraj pravilo pa je, da je treba osnovni ceni dodati še tretjino, če želimo opremo, ki pripada razredu. Tako je bilo tudi pri testniku; končna cena je za 18 tisočakov presegla osnovnih 44.720 evrov.
