Japonska Honda se že od leta 1986 ukvarja z razvojem robotov. Prvi so bili roboti serije E, ki pa so "obvladali" le statično hojo. Sledila jim je serija P, v zadnjem desetletju pa Honda razvija humanodinega robota ASIMA, pri katerem so že vidni osnovni empatični postulati človeka kot socialnega bitja.
Najnovejši model, All New ASIMO, je navdušil tako strokovno kot laično javnost. Japonski robot obvlada vrsto spretnosti, ki jih njegovi predhodniki niso premogli. Eden največjih korakov pri razvoju humanoidne robotike je bil prehod od statične hoje (enakomerne hoje naravnost), ki je Hondi uspel že v začetku devetdesetih, toda novi ASIMO zmore še precej več.
Obvlada tudi jezik gluhih
ASIMO razume japonsko in angleško in je sposoben osnovne komunikacije v teh dveh jezikih. Kot primer: če boste robota vprašali, ali bi vam lahko prinesel kavo, vam bo ASIMO odgovoril, da lahko in da odhaja do točilnega pulta ali bara. Nato bo pladenj sprejel in ga ob prilagojeni hitrosti (1,6 km/h), da ne bi polil kave, mirno prinesel na vašo mizo.
Seveda pa to še zdaleč ni vse. ASIMO lahko teče, poskakuje na eni nogi, hodi ritensko in se premika gor in dol po stopnicah. Zanimivo je dejstvo, da se robot pred vzponom po stopnicah ne ustavi, temveč med hojo po ravnem izračuna, kakšen gib bo potreben, da se povzpne po stopnicah. ASIMO obvlada tudi jezik gluhih, ob aplavzu se prikloni, uspešno opravljeno nalogo pa zna proslaviti s stiskom pesti. Poleg tega se zna rokovati in tudi odzdraviti s privzdignjeno roko.
Najmlajše najbolj impresioniralo brcanje in ples
ASIMO je navdušil tudi najmlajše. Predšolske otroke sta očarali predvsem dve spretnosti Hondinega robota: brcanje žoge in ples. ASIMO namreč zmore tudi to. Seveda pa na vprašanje: "Ali bi mi lahko brcnil žogo?", lahko odgovori tudi negativno, če oceni, da v danem okolju tega ni sposoben izvesti. Ob glasbi bo ASIMO tudi simpatično zaplesal, kar je še posebej navdušilo prisotne malčke.
Ob koncu demonstracije je voditeljica najmlajše vprašala, katero spretnost naj ASIMO ponovi, mnenje pa je bilo razdeljeno med ples in brcanje. Na koncu so več ljudi impresionirale prav nogometne spretnosti japonskega robota. Najmlajši so ob njegovih vragolijah navdušeno ploskali in mahali.
Poleg ASIMA še vrsta zanimivih projektov
Demostracija ASIMA je bila pripravljena v sklopu trboveljskega festivala novomedijske umetnosti Speculum Artium. V sklopu festivala, ki se bo zaključil danes, sta se z novim projektom umetniških robotskih instalacij predstavila tudi Stelarc iz Avstrije in Nemec Stefan Döpner.
Izpostaviti velja še japonski projekt ARART, ki je predstavil posledice vse večje digitalizacije in preskok iz realnosti na raven kod. Projekt povezuje likovno umetnost in digitalno tehnologijo - znana umetniška dela, denimo sliki Mona Liza in Kofetarica, sta zaživeli s pomočjo aplikacije. Z odsekom za Avtomatiko, biokibernetiko in robotiko se je na festivalu predstavil tudi Institut Jožef Stefan iz Ljubljane.
