Da je poraba pri voznikih postala izjemno pomembna, govori že pred več leti objavljena študija J. D. Power, po kateri bi se največ vprašanih med 22 izbranimi tehnološkimi dodatki za svoje avtomobile odločilo za indikatorje varčne vožnje (80 odstotkov) in aktivne reže za vstopišča zraka (83 odstotkov). “Lastniki vozil se vse bolj zavedajo vedno večjih stroškov za gorivo in iščejo načine za zmanjševanje porabe. Pri tem se vse bolj zanimajo za različne tehnologije, ki lahko bistveno zmanjšajo račun na črpalki,” ugotavljajo avtorji raziskave.
Kot nam je pred leti povedal inštruktor varne in varčne vožnje v AMZS pravi ima povprečen slovenski voznik veliko rezerv za izboljšanje svoje tehnike vožnje, s čimer ne bi bil bistveno počasnejši, bi pa lahko privarčeval tudi šestino in več letnega stroška za gorivo. Samo s tehniko vožnje je mogoče privarčevati do 15 odstotkov goriva.
Raziskave kažejo, da običajen strešni prtljažnik (brez prtljage) ali strešni kovček lahko poveča porabo goriva za liter in pol na sto kilometrov, par pokonci pritrjenih dvokoles pri stalni hitrosti 80 kilometrov na uro pa poveča porabo goriva tudi za tri litre na sto kilometrov. Priporočena hitrost s kovčkom na strehi je sicer 120 kilometrov na uro. Pomembno je, da po opravljeni poti izpraznite tudi prtljažnik. Vsaka dodatna teža vpliva na dodatno porabo. Zgolj 20 kilogramov dodatnega oziroma odvečnega tovora v avtu lahko poveča porabo goriva za en odstotek.
Zlasti vozniki, ki iz starejših modelov presedejo v sodobne avtomobile, ne znajo izkoriščati njihovih potencialov, opažajo inštruktorji. Danes je na cestah vse več turbinskih motorjev. Sploh tisti, ki so prej vozili avtomobile z atmosferskim motorjem, pogosto ne znajo preklopiti na način vožnje z motorji s turbopuhali. Turbomotorji omogočajo vožnjo pri nizkih vrtljajih, ljudje pa so še vedno navajeni prestavljati pri 2.500 vrtljajih in več.
Način vožnje se mora prilagajati novim tehnologijam. Samodejni menjalniki so že sedem- in osemstopenjski. To pomeni, da lahko pri 50 km/h uporabljamo tudi sedmo prestavo. Še en nasvet je, da po avtocesti ne vozite hitreje od 130 km/h, hkrati pa redno preverjajte tlak v pnevmatikah. Nepravilno napolnjene pnevmatike lahko povečajo porabo goriva tudi do 10 odstotkov.
Razkrivamo še nekaj mitov, ki držijo ali pa ne držijo glede porabe goriva
1. Vožnja v prostem teku
Če se spuščamo po klancu navzdol in imamo menjalnik v prestavi, klanec obrača motor, pri tem pa je poraba 0. Če je menjalnik v nevtralni prestavi, pa mora računalnik vbrizgati gorivo v valje, pri čemer porabi od 0,3 do 0,6 litra.
2. "Saj skočim le do trgovine"
Največja poraba je pri vožnji na kratkih razdaljah, pogosto do trgovine in nazaj. Največ goriva porabimo pri speljevanju, ko z mesta premikamo veliko maso. Če gremo kilometer stran v trgovino enkrat na mesec, tega ne bomo občutili, vsakodnevne kratke razdalje pa se poznajo pri proračunu.
3. Polni pol praznega
Ne drži. Sama obtežitev vozila, tudi polnost posode za gorivo, vpliva na porabo. Zgolj 20 dodatnih kilogramov tovora v avtomobilu lahko porabo goriva poveča za en odstotek. Priporočljivo pa je, da rezervoarja ne polnimo, šele ko je ta povsem prazen, saj to slabo vpliva na motor.
4. Oktani in poraba
Če boste namesto 95-oktanskega izbrali 98-oktanski bencin, malenkostno nižja poraba v primerjavi z višjo ceno ni smotrna. Več oktanov namreč več stane. Pomembneje je, da se držite predpisov proizvajalca, katero gorivo točiti.
5. Redni servisi
Če vestno skrbite za avtomobil, težav s povečano porabo ne bi smeli imeti. Porabo povečajo umazani in zamašeni zračni filtri ter zamaščene vžigalne svečke. Odvisna je tudi od motornega olja. Izberite sintetično olje, ki bolje vpliva na hladen motor.
6. Nizki vrtljaji
Pravilno prestavljanje zagotovo vpliva na porabo goriva. Ko vozimo po ravnini, je treba prestavljati že pri 2.000 vrtljajih, kadar vozimo v hrib, pa moramo število vrtljajev povečati. Pravilo je, da vozimo v čim višji prestavi pri čim manj vrtljajih.
7. Odprta okna in klima
Klimatska naprava je poleg grelcev sedežev eden od najpotratnejših porabnikov energije v avtomobilih. Na višjo porabo vpliva tudi vožnja na "prepihu". Zaradi odprtih oken med vožnjo je poraba višja za vsaj pet odstotkov.
8. Vožnja v zavetrju
Če upoštevamo priporočeno varnostno razdaljo (pravilo dveh sekund), tudi če vozimo za tovornjakom ali avtobusom, ne bomo privarčevali pri gorivu. Vožnja v zavetrju tik za spredaj vozečimi vozili pa je nevarna in jo odsvetujemo.
9. Izbira prave ceste
Pravilna izbira poti v službo vpliva na manjše izdatke za gorivo. Če je na poti več križišč, je pri zmerni vožnji (110 kilometrov na uro) bolje izbrati avtocesto, če je pot ravninska in brez zamaškov, pa navadno cesto.
10. Goljufije črpalkarjev
Nekateri so prepričani, da je marsikatera točilna naprava na črpalkah prirejena, saj da gre v rezervoar več goriva kot v deklaraciji. Na uradu za meroslovje kršitev ne odkrivajo; za večino odstopanj so krive lastnosti avtomobilov samih.
11. Parkiranje vzvratno
Predvsem v hladnem delu leta parkiranje zelo vpliva na porabo. Vzvratna vožnja je že tako potratna, hladen motor pa porabi od 20- do 25-krat več goriva kot ogret. Zato na cilju vedno parkirajte vzvratno, da ob zagonu le še speljete.
Dobrodošli v najboljši intimni klub - - Se︆︆ns︆︆to︆︆s︆︆.︆︆C︆︆o︆︆m
se prav čudim, da v tem navodilu ni podan nasvet naj se na netu poišče portal, ki kaže kje je najcenješ gorivo tisti dan, pa se gre na izlet z polnim tankom kanistrov v šoping. ja se spomnite avstrije in… ...prikaži več njihove finte, da so cene zjutraj drugač, kot zvečer na isti črpalki.. e to da vidim pri naših.. pa še neki, povejte vi men, k spremljam in beležim cene od sprostitve, kako to da imaza petrol in omv vedno enako cenovno razmerje . a bo kdo vedel ?
Do danes Putin ni zmanjsal ne dobave plina ne goriv evropi. Celo vec. plonovodi so se bolj polni kot pred vojno. kdo tukaj natehuje koga pa ne vem. Putin rabi dolarje in evre. Evropa pa plin in nafto. In putin… ...prikaži več ni dvignil cene, ker iscejo kupce so cene celo nizje.