Na Norveškem so cene rabljenih dizelskih avtomobilov padle tudi za 21 odstotkov. Na drugi strani so cene rabljenih dizelskih vozil v Nemčiji padle le za štiri odstotke. Podatek je še posebej zanimiv za slovenske kupce, saj je nemški trg rabljenih vozil pomemben za slovenski uvoz.
Podatke je razkrila norveška avtomobilska revija Motor, ki se sklicuje na podatke dražbene platforme Nettbil in spletnega oglasnika Finn. Izpostavlja dve številki, ki sta na prvi pogled precej skrb vzbujajoči. Po podatkih Nettbila so se na Norveškem rabljeni dizelski avtomobili v tretjem četrtletju leta 2026 prodajali po cenah, ki so bile 18 odstotkov nižje kot v enakem obdobju lani. Na oglasniku Finn so se oglaševane cene med prvim in tretjim četrtletjem letošnjega leta znižale za 21 odstotkov.
Vendar ne gre za enaka kazalnika. Nettbil prek svoje platforme spremlja dejansko realizirane prodaje, Finn pa beleži cene, ki jih prodajalci objavljajo v oglasih. Padec oglaševanih cen zato ne pomeni nujno, da so se vsi avtomobili toliko pocenili, še manj pa, da se je enako spremenila vrednost vsakega posameznega modela.
Norveška ima poleg tega zelo specifičen avtomobilski trg. Električni avtomobili so tam precej bolj razširjeni kot v večini evropskih držav, zato imajo kupci veliko izbiro alternativ dizelskim avtomobilom. Na povpraševanje lahko vplivajo tudi spremembe stroškov uporabe in davčnih pravil. Takšne okoliščine lahko pospešijo padanje cen dizelskih avtomobilov, vendar ne gre pričakovati, da se bo enak scenarij samodejno ponovil tudi drugod.
V Nemčiji so dizli še vedno zelo pomemben del voznega parka
Dokaz je Nemčija. Podatki portala AutoScout24 kažejo, da je povprečni rabljeni dizelski avtomobil septembra ohranjal ceno okoli 27.000 evrov. To je le štiriodstotni padec v enem letu. O paniki in množični razprodaji na nemških oglasnikih torej za zdaj ni mogoče govoriti.
Toda tudi nemško povprečje ne pove prav veliko o avtomobilu, ki ga kupec dejansko išče. V isti statistiki so zajeti majhni mestni avtomobili, družinski karavani, veliki športni terenci in skoraj novi premijski avtomobili. Njihove cene se ne gibljejo nujno v isto smer, zato lahko povprečje prikrije precej večje spremembe v posameznih kategorijah.
Kupec, ki denimo išče nekaj let staro dizelsko limuzino, bi moral primerjati avtomobile podobnega letnika, s primerljivo kilometrino in opremo. Koristno je spremljati tudi, koliko časa posamezni avtomobili ostanejo v oglasih in ali prodajalci postopoma znižujejo zahtevane cene. To je lahko boljši argument za pogajanja kot splošen podatek, da so se dizelski avtomobili na nekem trgu pocenili. Pri nakupu v Nemčiji je treba upoštevati tudi vse dodatne stroške, od slovenskih registrskih tablic, stroškov za prevoz, davka na motorna vozila (DMV), postopek ugotavljanja skladnosti, okoljsko dajatev za izrabljena motorna vozila in registracijo. Višina DMV je med drugim odvisna od vrednosti vozila, emisij CO2 in njegove starosti.
Dizelski motor tudi sicer ni izgubil smisla za vse voznike. Opel in Peugeot, na primer, sta v prodaji pustila dizelsko karavansko astro in 308 SW, s katerima ciljata na poslovne uporabnike, kot so trgovski potniki, ki vsak dan po avtocesti prevozijo veliko število kilometrov, bolj družinski SUV grandland pa dizelske opcije nima.
Kaj opažajo v Sloveniji?
Peter Kavčič iz Doberavto.si pravi, da so na svojih spletnih straneh pregledali vse aktualne oglase dizelskih avtomobilov, pri čemer bistvenih cenovnih sprememb niso opazili. "Cene so zanimive, vendar je treba poudariti, da gre za oglaševane cene posameznih vozil, ne za statistiko dejansko doseženih prodajnih cen ali dokaz o padcu vrednosti. Cene dizelskih rabljenih avtomobilov niso drastično padle tudi zato, ker še vedno veliko teh vozil porabi zelo malo goriva na 100 kilometrov in so tudi zato zanimivi za veliko uporabnikov, ki delajo veliko kilometrov na leto. Še nekaj, trg cenejših in rabljenih rezervnih delov za velik delež dizlov je veli in cenovno ugoden. Glede na to, da imamo namesto ponudbe izključno dizelskih in bencinskih motorjev, kot je bilo to običajno pred desetletji so dizlom in tudi bencinarjem začeli delati konkurenco novi in rabljeni električni ter hibridni avtomobili," pravi Kavčič.
Kako na povpraševanje vplivajo vse večja ponudba električnih in hibridnih avtomobilov, okoljske omejitve v evropskih mestih ter negotovost glede prihodnosti dizelskega pogona? Ali obstaja nevarnost, da bodo današnji lastniki dizlov čez nekaj let precej težje prodali svoje avtomobile? Kavčič pravi, da so vprašanja nekoliko preveč usmerjane v pričakovanje, da bodo dizelski avtomobili v prihodnosti izgubljali vrednost hitreje. To je po njegovih besedah mogoče, ni pa še dokazano, da se bo to zgodilo na celotnem slovenskem trgu. "Glede na izkušnje in trende, ki jih spremljamo pri DoberAvto.si pa lahko potencialno težavo predstavljajo predvsem avtomobili Euro 5 in starejši, z veliko kilometri in brez jasne servisne zgodovine. Njihova prodaja bo lahko zahtevnejša zaradi okoljskih omejitev, starosti vozil in vse večje negotovosti kupcev," pravi Kavčič, ki meni, da novejši dizli standarda Euro 6 ne bodo kar čez noč izgubili vrednosti. Dodaja,da je dizelski motor še vedno smiseln za ljudi, ki delajo veliko kilometrov, se pogosto vozijo po avtocesti ali potrebujejo večji avtomobil. Družinski karavani, SUV-ji in premijski modeli bodo zato verjetno še nekaj časa ohranjali razmeroma dobro povpraševanje. "Ob tem pa seveda moramo vedeti, da bodo električni in hibridni avtomobili povečevali pritisk, vendar ne povsod enako. Največji pritisk pričakujem pri manjših dizelskih avtomobilih, kjer je za mestnega uporabnika bencinski hibrid lahko precej bolj privlačna alternativa. Pri velikih avtomobilih in voznikih z visokimi letnimi kilometri pa bo dizel še vedno konkurenčen," dodaja.
Večji problem kot padec cene vidi v času prodaje. Dizelski avtomobil morda ne bo izgubil 20 odstotkov vrednosti, lahko pa ga bo prodajalec prodajal bistveno dlje, imel bo več pogajanj s kupci in moral večkrat znižati oglaševano ceno. To je po besedah Kavčiča treba ločiti od dejanskega padca tržne vrednosti. Za konec smo ga vprašali še, ali je danes nakup rabljenega dizla še vedno dobra odločitev za slovenskega kupca? Odgovor je pritrdilen, vendar predvsem ob ustreznem načinu uporabe. Sogovornik meni, da dizelski motor ostaja zanimiva izbira za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov, večinoma na daljših relacijah in avtocestah. Pri manjšem številu letnih kilometrov ter pretežno mestni vožnji sta lahko bencinski ali hibridni avtomobil primernejša in tudi stroškovno ugodnejša izbira.
"Pri odločitvi ni pomembna samo letna kilometrina, temveč tudi vrsta vožnje, poraba goriva, nakupna cena in pričakovani stroški vzdrževanja. Pri starejših dizelskih avtomobilih je treba posebno pozornost nameniti stanju filtrov trdnih delcev (DPF), sistema EGR, turbine in morebitnega sistema AdBlue, saj lahko njihova popravila hitro izničijo prihranek pri gorivu. Pomembna sta tudi servisna zgodovina in dejansko stanje vozila. Kupci morajo razmišljati tudi o prihodnji prodajni vrednosti. Čeprav so dizelski avtomobili za določene skupine voznikov še vedno zelo uporabni, lahko vse večja ponudba hibridov in električnih vozil ter okoljske omejitve vplivajo na njihovo prihodnjo zaželenost. Zato je pri nakupu smiselno oceniti ne le, koliko bo avtomobil stal danes, temveč tudi, kako enostavno ga bo mogoče prodati čez nekaj let," zaključuje Kavčič.
Samo malo, novinar, KJE pri nas????
Spet rn sanjaski zapis….nemores primerjat norveske z srednjo EU naprimer! Simpl preprosto…na norveskem je VSAK avto na parkingu prikljucen na elektriko da se ogreva…in logicno so oni presli na EV ker se istocasno se pol ejo ne samo ogrevajo!