Večina voznikov v avtomobilih vidi predvsem sredstvo za dnevne prevoze po opravkih in za kakšen skok na izlet tu pa tam. Veliko pa je tudi takšnih, ki jim avtomobili pomenijo tudi veliko več in poskrbijo, da na cestah vozijo tudi po izteku aktivne delovne dobe.
Starodobnik je po predpisih vozilo, ki je bilo izdelano "pred 30 ali več leti, je ohranjeno in tehnično vzdrževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko ter se zaradi svojega zgodovinskega in tehničnega pomena ne uporablja za vsakodnevne prevoze." Starodobnik ima pri tehničnem pregledu, cestnini in zavarovanju lahko precejšnje ugodnosti v obliki popustov. Tako plača le 20 odstotkov predvidene letne dajatve, zavarovalnice pa imajo za ta vozila običajno zelo ugodne pakete, saj vedo, da so njihovi lastniki še bolj previdni pri vožnji in skrbi.
Vsako leto se tistim avtomobilskim modelom, ki že imajo status starodobnika, torej so stari trideset let in več, pridruži četica novih. Tudi leto 2024 ne bo izjema, saj je pred tridesetimi leti, torej leta 1994, na ceste prvič zapeljalo kar nekaj zanimivih avtomobilov. Seznam je precej zanimiv in sega od superšportnikov, do majhnih avtomobilov, vmes pa se najde celo kakšen športni terenec, čeprav tedaj ti še niso imeli takšnega naziva.
Poglejmo torej, katere nove starodobnike nam bo prineslo leto 2024.
Alfa romeo 145 in 146
Pri milanski tovarni so ostareli alfa romeo 33 konec leta 1994 zamenjali kar z dvema modeloma, trivratno kombilimuzino alfa romeo 145 in petvratno kombilimuzino alfa romeo 146. Oba modela sta se razen po številu vrat razlikovala tudi po zadku, ki je bil na 146-ki veliko bolj limuzinski. Oba modela sta bila tudi zadnji alfi, opremljeni s štirivaljnimi bokserskimi motorji, saj Alfa Romeov principal Fiat ni mogel zagotoviti dovolj vrstnih štirivaljnikov. Bokserski motor, ki bi moral v zgodovino oditi skupaj z alfo 33, je tako v proizvodnji ostal vse do leta 1997.
Aston martin DB7
Britanski proizvajalec razkošnih športnikov je leta 1994 po četrt stoletja odsotnosti predstavil naslednika astona martina DB6, ki pa je bil pretežno izdelan z Jaguarjevimi sredstvi. Tedanji lastnik Ford se je odločil, da ne bo dokončal naslednika dolgoživega jaguarja XJS, pri katerem je sodeloval tudi poznejši Jaguarjev glavni oblikovalec Ian Callum, zato ga je prevzel Aston Martin. Aston Martin je namreč iskal model, ki bi ga pozicioniral kot vstopni model poleg modelov z motorji V8. To astonu martinu DB7 ni preprečilo, da ne bi poleg vrstnih šestvaljnikov pozneje dobil tudi motrjev V12 in da se ne bi uveljavil kot model, ki je znamki pomagal preživeti zelo težko obdobje.
Audi A4
Oktobra 1994 je bil kot naslednik audija 80 v okviru novega ingolstadtskega poimenovanja predstavljen audi A4 prve generacije. Čeprav se je marsikomu zdelo drugače, ni šlo za preprosto preimenovanje audija 80, ampak je Audi z njim ciljal veliko više, saj se je z njim končno postavil ob bok premijskim mercedesu-benzu razreda C ali BMW-ju serije 3. Zasnovali so ga na Volkswagnovi novi platformi B5, ki je dovoljevala vzdolžno vgradnjo motorjev ter sprednji ali štirikolesni pogon. Motorji so bili najsodobnejši, z njim je prišel tudi novi menjalnik tiptronic, kabina pa je bila tudi urejena zelo premijsko. Hkrati z audijem A4 sta sicer prišla tudi audi A6, osveženi audi 100, ter audi A8, naslednik audija V8.
Eurovan
Devetdeseta leta so bila obdobje, ko so vlogo današnjih SUV-jev na svoj način odigrali limuzinski kombiji. Spomladi 1994 so v okviru konzorcija skupin PSA in Fiat, ki sta danes oba del skupine Stellantis, na ceste zapeljali tako imenovani "eurovani", veliki enoprostorci citroën evasion, fiat ulysse, lancia zeta in peugeot 806. Na zunaj so se razlikovali skoraj samo po insignijah znamke, znotraj pa so si bili še bolj enaki. V zelo prilagodljivih kabinah s posamičnimi snemljivimi sedeži, zaradi katerih so se lahko pretvorili tudi v prevoznike, je izstopala tudi ergonomična postavitev prestavne ročice visoko na armaturno ploščo. Z izjemo fiata ulysseja so jih znamke v drugi generacije leta 2002 preimenovale v citroën C8, lancio phedro in peugeot 807.
Ferrari F512M
Ferrari G512M je bil zadnja izvedba slovite testarosse. V Maranellu so ga izdelali v natanko 501 primerkih, zato ga boste na trgu težko našli. Za pogon je skrbel 324-kilovatni 4,9-litrski bokserski dvanajstvaljnik, ki je omogočal pospeške v 4,7 sekunde do 100 kilometrov na uro. Rezultat, ki ga danes v zadrego spravi marsikateri električni avtomobil, vendar je ferrariju to gotovo uspevalo z veliko več sloga.
Hyundai accent
Kot naslednika hyundaija excela, ki je pri nas dojemanje kakovostnih poceni avtomobilov spreminjal kot hyundai pony, je korejska znamka konec leta 1994 predstavila accenta. Hyundai accent je bil precej bolj sodoben avtomobil, ki se je izkazal predvsem z zanesljivostjo in s tem pomagal utrditi sloves korejske znamke kot izdelovalke solidnih avtomobilov, ki so tlakovali pot tudi poznejšim modelom, s katerim se je uvrstila med trenutno najpomembnejše avtomobilske proizvajalce na svetu.
Land rover range rover
Kar petindvajset let po predstavitvi prve generacije je na ceste zapeljala druga generacija range roverja, avtomobila, s katerim je Land Rover s terena zapeljal tudi pred festivalne dvorane. Tehnično se range rover druge generacije ni precej razlikoval od predhodnika, le da je bil precej posodobljen. Bil je tudi zadnji land rover z Rovejevim motorjem V8 ter prvi land rover z elektronsko podprtim dizelskim motorjem, ki še ni imel sistema skupnih gorivnih vodov in je prišel od tedanjega lastnika znamke BMW-ja.
Opel tigra
Opel je leta 1994 na trgu ponudil majhen kupe, ki ga je zasnoval na mehaniki corse druge generacije in ga poimenoval tigra. Kupe s sedežno razporeditvijo 2+2, ki so ga izdelovali v Zaragozi, je mehaniko sicer povzel po corsi, vendar si z majhno kombilimuzino ni delil nobenega karoserijskega panela, samosvoj pa je bil tudi v notranjosti. Tudi oprema je bila že v osnovi boljša. Motorji pa iz tigre niso nikoli naredili prave športnice.
Renault laguna
Spomladi 1994 je kot naslednica renaulta 21 na ceste zapeljala laguna, ki ji je oblikovne linije urezal Renaultov sloviti vodja oblikovanja Patrick Le Quement. V želji po osvežitvi nekoliko zaspane avtomobilske ponudbe so si pri Renaultu za razvoj lagune vzeli veliko časa, saj so jo snovali vse od leta 1988. Laguna je bila tudi ena od tipičnih predstavnic avtomobilov z zaobljenimi linijami, ki so v devetdesetih letih nasledile oglate oblike osemdesetih let. Laguna je bila sicer na voljo kot petvratna kombilimuzina in karavan, najbolj zaželena pa je bila s 3-litrskimi motorji V6.
Škoda felicia
V začetku devetdesetih let je Škoda postala del Volkswagnove skupine in kot prvi produkt nove dobe je na ceste leta 1994 zapeljala škoda felicia. Felicia je tehnično osnovo kot zadnji model na avtohtoni Škodini platformi podedovala po favoritu, prvi Škodini kombilimuzini in karavanu s prednjim pogonom, vendar pa ji je Volkswagnova pomoč prinesla veliko izboljšav, ki so z nje naredile veliko boljši in sodobnejši avtomobil. Leta 1995 sta kombilimuzini sledila še karavanska felicia combi in poltovornjaček škoda pickup. Kako pomembna je bila felicia za češko tovarno morda pove tudi podatek, da so jo javnosti predstavili kar na Karlovem mostu v Pragi.
Toyota RAV4
Devetdeseta leta uradno sicer še niso poznala razreda športnih terencev, kar pa ne pomeni, da jih ni bilo. Toyota je s prvo generacijo toyote RAV4 gotovo predstavila, avtomobil, ki je imel vse lastnosti SUV-jev, vključno z možnostjo solidnega mehanskega štirikolesnega pogona in razmeroma udobno kabino.
Kaj pa Trabant, Wartburg, Moskvič…?