Kako naše lovijo tujci

Prekršek. Pri ljubljanskem podjetju so dobili dopis okrajnega glavarstva iz Celovca, v katerem to zahteva, naj jim sporočijo, kdo je konec junija vozil njihov avtomobil. Na avtocesti mimo Vrbskega jezera na avstrijskem Koroškem so ga namreč ujeli pri prometnem prekršku. Kakšnem, v dopisu ne piše, če pa podjetje do ponedeljka ne sporoči, kdo je vozil, mu v dopisu, prevedenem v zborno slovenščino, grozijo z do pet tisoč evri kazni oziroma z do šestimi tedni zapora.

Lastnike vodi MNZ

Avstrijci so najprej na slovenskem ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) pridobil podatke, kdo je lastnik vozila, s katerim je bil prekršek storjen. “Država članica Evropske unije (EU) se na pristojni organ v Sloveniji obrne neposredno z dopisom, v katerem sta navedena tudi registrska oznaka vozila in datum opravljenega nadzora v tej državi,” pojasnjujejo na MNZ. K neposredni izmenjavi in posredovanju teh podatkov jih namreč zavezuje konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami EU, ki sta jo podpisali tako Avstrija kot Slovenija, velja pa od leta 2005.

Tako kot iz Celovca bi slovenske prometne prekrškarje z njihovih cest torej iskali tudi iz Italije in Madžarske. “Izmenjava podatkov med Slovenijo in Hrvaško pa poteka na podlagi medsebojnega sporazuma med državama,” pravijo na policiji.

Denar ostane doma

Poleg MNZ v takšnih postopkih podatke o domnevnih prekrškarjih v tujino posreduje ministrstvo za pravosodje. Za to, da Slovenci dejansko poravnajo kazen za prekrške, ki jih storijo zunaj svoje domovine, pa je izključno pristojno Okrajno sodišče v Celju. “Sodišče prizna in izvrši pravnomočno odločbo organa države, s katero je bila za kršitve predpisov izrečena denarna sankcija v prekrškovnem postopku. Sodišče odloča na podlagi: odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, potrdila pristojnega organa države izdaje ter prevoda potrdila v slovenski ali angleški jezik. Po prejemu teh treh listin sodišče presodi, ali odločba izpolnjuje pogoje za izvrševanje,” pojasnjujejo na sodišču in dodajajo, da globo, če je storilec v določenem roku ne plača, prisilno 
izterja davčna uprava.

V zapor te ne spravijo

Ker od leta 2005 pri nas zaradi cestnoprometnega prekrška ni možno niti izreči niti izvršiti zaporne kazni, mora tako tudi celjsko sodišče poskrbeti samo za izvrševanje denarnih sankcij za prekrške ali druge kršitve predpisov v tujih državah, v zapor pa ne pošljejo nikogar. Izterjani denar po zakonu ostane v Sloveniji, razen če se državi ne dogovorita drugače.

Mi od tujcev kasiramo takoj

Tujci, ki jih policisti pri nas ustavijo in kaznujejo zaradi prekrška, pa morajo izrečeno globo poravnati takoj. “Če se globa ne poravna, policisti zaradi zavarovanja plačila globe na podlagi potrdila odvzamejo osebne ter dokumente o vozilu in tovoru. Dokumenti se vrnejo takoj, ko se s potrdilom izkaže, da je globa poravnana,” pravijo na 
policiji.