"Ko preizkusiš električnega, ni več poti nazaj“

V podpori prodaji električnih vozil pri nas se je ob predstavitvi treh novih modelov mudil Denis Le Vot, Renaultov direktor prodaje in marketinga za celotno Evropo. O podpori električnih vozil se je sestal tudi s slovenskima ministroma za okolje in infrastrukturo, ter ljubljanskim županom Zoranom Jankovičem. Posebej na temo električnih vozil je spregovoril tudi za zurnal24.si.

Kakšne so prodajne številke Renaulta pri električnih vozilih v Evropi?
Prodali smo okoli 17.000 enot v Evropi. S tremi modeli, ki jih predstavljamo danes smo po prodajni na prvem mestu.

Kateri od treh modelov, ki jih predstavljate, je največji prodajni potencial?
Vsak od njih nagovarja svoj segment kupcev, zato bi težko rekel, kateri je največji prodajni potencial. Twizy je najcenejši in najbolj zabaven, majhen avtomobil za različno uporabo, zoe je najbolj vsestranski avtomobil za široke množice in je pristen električni avtomobil, saj je bil že od samega začetka dalje načrtovan kot električno vozilo, spet kangoo ima potencial pri flotnih kupcih.

Seveda. Vendar je prvi po prodaji v Evropi med posameznimi modeli Nissan leaf, ki je številko večji od modela zoe. Kako to, da se niste odločili za električni model na osnovi megana?
V svet električnih vozil smo vstopili z vozilom B avtomobilskega segmenta. Zato, ker je ta segment zelo popularen. Hkrati pa je uravnoteženost med velikostjo in težo avtomobila in dosegom vozila in tudi cena najboljša. Zoe je najboljši možni kompromis. Zato smo se odločili, da bo naš poskusni zajček. Zdaj bomo šli korak za korakom, leto za letom, trg za trgom in se odločali v katerem avtomobilskem segmentu bomo zastopani z električnimi vozili.

Kaj se je zgodilo s fluencom, ki smo ga novinarji preizkusili že na mednarodni predstavitvi leta 2012?
Fluence je dober električni avtomobil, ki pa je limuzina. Limuzine niso najbolje zastopane v Evropi. Raje jih imajo na drugih kontinentih, recimo v Koreji, pa v Izraelu in Turčiji, zato smo v Evropi želeli optimizirati ponudbo, ki bo olajšala prodajo „dilerjem“, serviserjem, hkrati ne bomo zmedli kupcev. Fluence smo torej ponudili v državah, kjer so popularne limuzinske karoserijske različice.

Le sedem držav na svetu je preseglo prodajo več kot 10.000 električnih vozil v enem letu. Kako gledate na to številko, ki ni pretirano vzpodbudna?
Ne želimo se zavezati prodajnim ciljem. Pomembno je, da smo tehnologijo ponudili, da smo začeli posel. S Slovenijo želimo dobiti še en trg, ki je geografsko pomemben. Po drugi strani pa potencial v Evropi je. V zadnjem letu se je prodaja električnih vozil povečala za več kot 50 odstotkov. Zavedamo se, da je to posel za jutri, tudi slovenski trg je tak. Treba je gledati dolgoročno, ljudem pa že danes predstaviti tehnologijo, da jo bodo lažje spoznali, da jo bodo lahko sami preizkusili, da bomo pokazali, da je tehnologija varna za uporabo, da so avtomobili brez ogljičnega odtisa  realnost. Svoje produkte želimo ponuditi po vsem svetu, nato pa bomo videli s kakšni hitrostjo se bo na različnih trgih širila prodaja.

Kako velike morajo biti po vaši oceni državne subvencije, da bo prodaja uspešna? V Franciji napovedujejo celo subvencije v višini do 10.000 evrov?
Čisto odvisno. V Sloveniji smo se spoznali z ministrom za okolje in z ministrom za infrastrukturo. Jasno sta izrazila voljo, da bosta poskušala zagotoviti subvencije, da bi vzpodbudili in naredili premik na trgu električnih vozil. Mislim, da je višina subvencije primerna, saj mora imeti kupec izbiro, ali naj se odloči za električni avtomobil ali cenovno primerljiv avtomobil z motorjem na notranje izgorevanje. Naše mnenje je, da so kupci električnih vozil zelo zadovoljni. Ko se enkrat navadiš na električni avtomobil, je pot nazaj h klasiki težavna. S subvencijami je treba prebiti ovire in dokazati, da je možno imeti električni avtomobil in da povsem zadostuje vsem dnevnim potrebam po prevozu. Seveda je strah pri ljudeh prisoten, ali bom ostal brez elektrike na cesti, kje ga bom polnil … Niso prednost le subvencije. Po Evropi lahko vozniki električnih vozil uporabljajo pasove rezervirane za taksije in avtobuse, zastonj imajo urejeno parkiranje, vstop v strogi center mest, in še bi lahko našteval. Vse to so poleg subvencij pomembni ukrepi lokalnih oblati in vlad, ki morajo ustvariti ugodne pogoje za uporabo električnih vozil.

Kako ste zadovoljni s trenutno infrastrukturo za električna vozila v Sloveniji, če jo primerjate s Francijo?
To je le začetek. Danes je v Evropi okoli 47.000 polnilnih točk. Po različnih projekcijah, ki so narejene, pričakujemo, da bo do konca leta 2016 po Evropi že preko 160.000 polnilnih točk. To je sprejemljivo. Za nas je zelo pomembno, da je slovenska vlada podprla evropski projekt in bo na avtocestnem križu postavila mrežo polnilnic, ki bo pomenila lažje premikanje električnih vozil po Evropi. Tudi Ljubljana začenja investirati v infrastrukturo za električna vozila. Zdaj potrebujemo le še avtomobile. Ko bo teh na cestah več, bo boljša tudi infrastruktura. Dajmo času čas.