Od lanskoletnega koncepta regere so pri maloserijski znamki naredili nič manj kot 3.000 dodatnih sprememb. Serijska regera (v švedščini "kraljica") se ponaša z izjemno nizko maso, saj "mokri" avto tehta le 1.590 kilogramov, brez tekočin pa 1.470 kilogramov. Če poleg postavimo podatek, da zmore pogonski sklop prek 1.100 kW (1.500 KM), potem je jasno, o kakšnem razmerju med maso in močjo je govora.
Drug velik preboj poleg mase je Koenigseggu uspel s prenosom moči. Avto namreč nima menjalnika, uporabili so v lastni delavnici razvit "Direct Drive" sistem pogona. Grob opis sistema pravi, da gre za hidravlično gnan sklopčni mehanizem, ki zmore navor motorja prenašati na zadnji par koles pri srednjih in visokih vrtljajih. Čeprav menjalnika ni, so pri proizvajalcu pustili obvolanske ročice. Desna je namenjena aktivaciji hidravlične sklopke za "prestavljanje navzdol" pred pospeševanjem, leva pa za aktivacijo regeneracije energije
Številke o zmogljivostih so izjemne. Morda ne toliko 0-100 km/h, ki znaša čisto-povprečno-hitre 2,8 sekunde, kot nato pospešek 0-200 km/h, ki se zgodi po 6,6 sekunde. Na tej točki je regera še za odtenek počasnejša od novega bugatti chirona, nato pa se očitno zgodi čarovnija - za pospešek 0-300 km/h avto potrebuje komaj 10,9 sekunde! Novi bugatti chiron zmore to preceeeeeeej počasneje (13,6 sekunde). 400 km/h regera doseže po 20,0 sekundah.
Tudi podatek o pospešku od 150 do 250 km/h v 3,9 sekune pove svoje. Prednost regere pred podobnimi megaavti in hiperavti naj bi bila tudi udobna vožnja pri križarjenju, saj so zatesnitvi kabine namenili veliko pozornosti. Tako kot smo navajeni od butične znamke, gre za targo izvedbo, snemljiva streha se pospravi v sprednji prtljažnik. Znotraj vozniku delo olajšajo kamre, zabavajo pa ga Apple Car Play, wifi in podobno. Regera je polna prefinjenih detajlov, kot je lasersko obdelanih stikal, da perforirani prepuščajo svetlobo. Tudi dnevne luči svetijo v svetlobi "zvezdne konstelacije"
