Vodilo v avtomobilski industriji, ki se je znašla pod velikim pritiskom znižanja emisij, je, narediti vozila lažja, s tem, da se cena proizvodnje in avtomobilskih delov ne sme povišati. Rešitev, ki se zdi revolucionarna, ponujajo Japonci. Profesor iz Univerze v Kyotu na Japonskem Hiroyuki Yano vodi raziskovalni projekt, pri katerem so izdelali lesena vlakna za izdelavo lažjih avtomobilskih delov. Pokazali so lesene sekance, ki jih kemično obdelajo, preden jih pretvorijo v celulozne nanofibre.
Japonski raziskovalci in proizvajalci avtomobilskih komponent pravijo, da material iz lesne celuloze tehta le petino teže jekla, hkrati pa je petkrat močnejši. Materialno-celulozna nanovlakna lahko v prihodnjih desetletjih postanejo možna alternativa za jeklo, pravijo, čeprav se soočajo s konkurenčnimi materiali, kot so ogljikova vlakna, ki pa, razen pri športnih različicah vozil, še niso postala komercialno uspešna.
Manjša teža, večji doseg vozila
Zmanjšanje teže vozila bo ključnega pomena, saj se bodo proizvajalci vozil odločili, da bodo električna vozila postala "mainstream". Baterije so drage, prav velikost baterij pa vpliva na težo vozila. Zmanjšanje teže vozila bo močno povezano s stroški izdelave vozila. Lažji je avtomobil, večji električni doseg ima vozilo.
"Teža je nenehno vprašanje," pravi Masanori Matsushiro, projektni vodja pri Toyoti zadolžen za šasoije, ki dodaja, da moramo najprej rešiti vprašanje visokih proizvodnih stroškov, preden se bodo odločili za uporabo lažjih materialov v večjem obsegu.
Raziskovalci na univerzi v Kyotu in dobavitelji večjih delov, kot so Denso, največji dobavitelj Toyote in DaikyoNishikawa, delata s plastiko, ki je bila sestavljena iz celuloznih nanofibrov, izdelanih z razkosavanjem lesnih celuloznih vlaken.
Najcenejša in najuspešnejša aplikacija
Celulozni nanofibri so bili uporabljeni v različnih izdelkih, od črnila do prosojnih prikazov, vendar je njihova potencialna uporaba v avtomobilih omogočena s "Kjotskim procesom", pri katerem se kemično obdelana lesna vlakna gnetejo v plastiko, hkrati pa razčlenijo na nanofibre. To po mnenju strokovnjakov pomeni zmanjšanje stroškov proizvodnje na približno petino stroškov pri drugih procesih.
Avtomobilisti uporabljajo tudi druge lahke nadomestke. BMW uporablja polimere, ojačane z ogljikovimi vlakni (CFRP) za svoj kompaktni električni avtomobil i3 kot tudi za serijo 7, medtem ko so visokokvalitetno jeklo in aluminijeve zlitine trenutno najbolj razširjene lahke možnosti, saj, so cenejše in reciklarne.
"To je najcenejša in najuspešnejša aplikacija za celulozne nanofibre, zato se osredotočamo na njegovo uporabo na avtomobilskih in letalskih delih", je v intervjuju za Reuters dejal profesor Kyoto University Hiroaki Yano, ki vodi raziskavo.
Univerza, skupaj z dobavitelji avtomobilskih delov, trenutno razvija prototip avtomobila, ki uporablja dele, ki temeljijo na celuloznih nanofiberih. Dokončali jih bodo do leta 2020.
"Plastične izdelke uporabljamo kot nadomestek za jeklo, upamo pa, da bodo celulozni nanofibriji povečali možnosti za uresničitev našega cilja," je dejal Yukihiko Ishino, predstavnik družbe DaikyoNishikawa, ki sodeluje tako s Toyoto kot Mazdo.
Prej je avtomobile žrla rja, sedaj jih bo pa lubadar.