Več kot tri desetletja po tem, ko je Honda leta 1982 v tovarni v Marysvillu v ZDA izdelala prvi model accord, je danes človek še vedno nepogrešljiv del proizvodnega procesa. In to se še nekaj časa ne bo spremenilo.
Honda ni osamljena, enako velja za Toyoto in številne druge proizvajalce vozil. Mercedes-Benz celo zmanjšuje število robotov in uvaja ljudsko delovno silo, medtem, ko gre Tesla povsem v drugo smer.
McKinsey Global Institute je lani decembra razkril zanimive podatke, ki kažejo, da bo moralo kar 375 milijonov ljudi po svetu do leta 2030 zamenjati poklic zaradi avtomatizacije procesov in uvajanja novih naprednih tehnologij v proizvodne procese.
Tako kot drugi proizvajalci vozil tudi Honda večino robotov v proizvodnem procesu uporablja v lakirnici in montaži, kjer pa morajo roboti še vedno tesno sodelovati s človekom, ki nadzira proces dela, kakovost in opravlja najbolj detajlna opravila, od vstavljanja motorja, koles, do armaturne plošče. Pri Hondi pravijo, da roboti še niso dovolj pametni, da bi s svojimi mehanskimi rokami dosegli prostore okoli vzmetenja.
Tudi zato so prepričani, da bo sodelovanje robota in človeka v avtomobilski industriji potrebno še veliko let.
Trend postajajo ljudje-roboti
Po drugi strani pa človek z bioničnimi oblekami postaja robot. Pri Fordu in BMW menijo, da bodo s posebnimi, ojačanimi, oblačili zmanjšali število poškodb. Robotska naprava, oziroma jopič, spominja na oblačilo filmskega junaka Irona Mana, ki je navdahnil izumitelje t. i. "exoskeleta" - mehaničnega robotskega sistema, ki je lahko običajnemu človeku v pomoč pri reševanju velikega števila življenjskih situacij in mu omogoča "nadčloveško moč." Za delovanje ne porablja nikakršne energije, ampak zagotavlja ergonomsko usklajeno podporo rok in zgornjega dela telesa ter ustvarja na videz breztežnostno stanje, ko delavec predmete drži v rokah. S tem so zmanjšali obremenitve in utrujenost delavcev, ki opravljajo delo v stoje, z rokami obrnjenimi navzgor.
Hyundai je lani predstavil H-LEX - "nosilnega asistenta pri hoji." Gre za zelo enostaven koncept - sistem oblečemo kot obleko, robotsko okostje pa nosi človeka. Sistemi napredujejo v smeri, da so vse lažji. Pri Hyundaiu, ki so naredili revolucijo na tem področju, pa pravijo, da je prihodnost bližje, kot si predstavljamo. Prvi zametki podobnih sistemov so se pojavili že konec 19. stoletja, ko je Nicholas Yagn iz St.Petersburga skonstruiral sistem, ki uporabniku pomaga pri teku in smučanju. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so začeli tovrstne naprave uporabljati v medicini. Kljub temu jih danes primarno uporabljajo v vojski. Vojakom naprave omogočajo nošenje do 80 kilogramov prtljage in to med tekom in prevladovanjem preprek.
