Zaradi spremembe lastništva pred predstavitvijo te največje hišne limuzine, je bil Jaguar pod strogim drobnogledom svetovne javnosti. Ta se je spraševala, ali to sploh še bo tisti pravi jaguar. In glede na videno in vloženo lahko rečemo, da je XJ pristen jaguar z nekaj sodobnimi primesmi, ki pa so v teh časih za tržni uspeh pomembne, v tem cenovnem razredu pa kar nujne.
Klasika, prepletena s sodobnimi oblikovnimi prijemi
Oblikovno gre v primeru XJ za dobro čuten pridih britanskega oblikovanja, ki ga pričara veličastna in s kromom obrobljena motorna maska, na njenih straneh pa par zelo nizko prisekanih svetlobnih teles, ki razumljivo svetita v kombinaciji ksenonske in LED-tehnike. Nekoliko zmoti le njihovo premalo intuitivno delovanje, saj v načinu auto ob slabši vidljivosti včasih niso svetile niti LED-diode.
Z boka je XJ morda celo razburljivejši kot s prednje strani, za kar gredo oblikovalcem vse pohvale. V podaljšani različici je karoserija še bolj raztegnjena, s kupejevsko obliko strehe pa je vse zapakirano v zelo dinamično celoto. Športnost se nadaljuje tudi pri zaključku, kjer prevladujeta položno zadnje steklo in kratek zadek s pokončnimi LED-svetili. Slednje pa davek terja predvsem pri preglednosti nazaj, ki je zelo okrnjena, saj voznik o dogajanju za vozilom predvsem nižje od enega metra s pomočjo vzvratnega ogledala ne dobi praktično nobene uporabne informacije. V pomoč so mu seveda parkirna pomagala, je pa res, da se sprednja vključijo šele, ko enkrat prestavimo v vzvratno prestavo, kar je moteče in predvsem zamudno. Kamera bi bila tu nujno zlo, ampak zanjo pri Jaguarju (nerazumljivo) zahtevajo doplačilo.
Znotraj prestiž z velikim P
Tudi znotraj je vse po aristokratskih merilih, kar velja tako za prostor kot urejenost notranjosti. Obvezno (večbarvno) voljno usnje najdemo tako na sedežih in vratnih oblogah kot na armaturni plošči. Krožnica volanskega obroča je odeta v leseno oblogo in ogrevana, je pa volanski obroč, čeprav zelo neposreden, premalo komunikativen o dogajanju pod kolesi. Samosvoja je tudi podoba merilnikov, ki niso več klasični, ampak projekcijski. Imidž drugačnosti nadaljujejo tudi zračniki in videz sredinske konzole, ki je presentljivo moderna. Osrednjo vlogo razumljivo predstavlja 12,3-palčni na dotik občutljivi zaslon, prek katerega potniki razbirajo podatke o delovanju štiriobmočne klimatske naprave, navigacije, zmogljivega avdiosistema ali DVD-predvajalnika. Nekoliko zamudno je le delovanje uporabniška vmesnika, ki ni švicarsko uren in natančen, nekatera stikala pa bi lahko bila tudi nekoliko večja.
Prednja sedeža sta predsedniško razkošna, tako glede mer kot možnosti nastavitev in funkcij, med katere zagotovo spadata hlajenje (da so sedeži ogrevani, je samoumevno) in udobna masaža.
Na zadnji klopi je glede na 3,2-metrsko medosje pričakovano veliko prostora za kolena in ga zlepa ne bi smelo zmanjkati, nekoliko slabše je le pri prostoru za glave, glede česar pa se bodo pritoževali le izredni dolgini.
Opreme je veliko že v osnovi, kljub temu pa nekateri elementi, med katere štejemo predvsem napredno tehniko, le manjkajo. Med te manjkajoče elemente uvrščamo že omenjeno parkirno kamero, manjkata pa tudi radarski tempomat, sistem za zaznavo vozila v mrtvem kotu in podobno. Glede na dejstvo, da takšne sisteme ponujajo tudi pri občutno cenejših modelih, bi jih podaljšani XJ moral imeti že v serijski opremi.
Presenetljiva motor in podvozje, manj menjalnik
Presenečenje pa sledi, ko mačko zaženete in z njo zapeljete nekaj kilometrov. Po mestu se izkaže za nadpovprečno okretno, za kar gre zahvala kakovostnemu volanskemu mehanizmu, voznik pa ima občutek, da manevrira s pol metra manjšim vozilom kot v resnici. Izven mesta pa do izraza pride zmogljivi trilitrski dizel, ki mu do polnih pljuč pomagata dva turbinska polnilnika, kar pomeni, da je moči več kot dovolj v vseh režimih delovanja, tovornjaških 600 Nm navora pa je na voljo že pri 2.000 vrtljajih.
Tolikšno zalogo moči na cesto spravlja zmogljiva šeststopenjska avtomatika, ki pa ji za kosanje s konkurenco vseeno manjka vsaj eno prestavno razmerje. Premore tudi menjalne tipke za volanom in športni način, oboje pa zahteva trezno glavo in vestnega voznika. Elektronika v odnašanje zadka namreč posega relativno pozno. Na tem mestu bi bila dobrodošla zapora diferenciala, ki bi zmogljivosti potisnila še stopničko višje, kljub temu pa je XJ mogoče peljati zelo dinamično, pa tudi limuzinsko udobno. Podvozje in vzmetenje namreč zagotavljata ugodno razmerje med obojim, je pa res, da ga pogoste neravnine na slovenskih cestah včasih vseeno zmedejo. Poraba je glede na mere, moč in maso presenetljivo nizka, shajati je mogoče tudi z manj kot devetimi litri plinskega olja, mi pa smo jo z malo truda porabo vseskozi ohranjali pod mejo desetih litrov.
Glede na konkurenco XJ ni poceni, je pa res, da je tudi manj konfekcijski, če lahko za vozilo tega velikostnega in cenovnega razreda kaj takega sploh rečemo. Novi lastnik se je zadeve lotil na pravi način, je pa treba povedati, da v nekaterih pogledih glede kakovosti izdelave zaostaja za nemško konkurenco, toda tako je bilo tudi, ko so vse vajeti v rokah še držali Angleži. Nas je zmotilo na primer premalo kakovostno zapiranje bočnih vrat. Nekaj malenkostnih napak pa smo našli tudi znotraj. Ampak gledano na XJ kot celoto smo mu te nedoslednosti zlahka odpustili.
Podatki o vozilu: (Jaguar XJ LWB 3.0D V6 portfolio)
Motor: 2.993 cm3
Vrsta: šestvaljni dizelski
Moč: 202 kW (275 KM)/pri 4.000 vrtljajih na minuto
Navor: 600 Nm/ pri 2.000 vrtljajih na minuto
Poraba: 9,3 litra/100 km, 189 gramov CO2
Zmogljivosti: 250 km/h, 6,4 sekunde od 0 do 100 km/h
Mere (DxŠxV) (v mm): 5.247x1.894x 1.448, medosna razdalja 3.157, prtljažnik (v litrih): 520
Cena: 106.700/111.300 EUR
