Čeprav so nam brisalci neprestano pred očmi, jim večina voznikov ne namenja prav nikakršne pozornosti. Navadno se jim posvetijo šele, ko brisalci ne morejo več odstraniti niti največje umazani je z vetrobranskega stekla. In kaj storiti takrat? Jih zamenjati ali usposobiti za nadaljnje delo? Kaj meni jo strokovnjaki?
Čiščenje:
Ni nujno, da je treba slabo delujoče brisalce kar zamenjati. Pogosto zadošča, če jih skrbno očistimo. Najbolje to storimo, če jih snamemo in dobro očistimo z vodo, v katerem je čistilno sredstvo ali pa kar šampon za avtomobile. Lahko uporabimo tudi čistilno sredstvo ali sredstvo proti zmrzovanju za pralnike stekel; z nerazredčenim prepojimo krpo in z njo obrišemo brisalce. Ne smemo pa uporabljati razredčil, raztopil ali bencina, ker bi z njimi poškodovali tanko grafitno prevleko, s katero so prevleč eni gumijasti deli brisalcev.
Za lise, ki nas tajajo na vetrobranskem steklu, pa niso vedno krivi brisalci, ampak tudi os tanki silikonov ali voskov (te navadno nanesejo v pralnicah), ki pa jih ni težko odstraniti s čistilnimi sredstvi za s teklo.
Zamenjava:
Strokovnjaki priporočajo, da bi morali vsako leto zamenjati običajne brisalce starejše konstrukcije, novejše izvedbe brisalcev, ki nimajo členov, pa bi lahko opravljale svojo nalogo dve leti. Pri zamenjavi ne kaže vzeti najcenejših brisalcev. Dražji brisalci so navadno narejeni iz dveh materialov, sintetičnega in naravnega kavčuka. Zgornji del gumastega dela brisalca je narejen iz sintetičnega, spodnji, brisalni del pa iz naravnega kavčuka. Tudi če so narejeni samo iz sintetičnega kavčuka, delajo zadovoljivo, le na sončno pripeko so bolj občutljivi.
Izboljšava:
Skoraj vsi zdaj izdelani avtomobili so opremljeni z enodelnimi ploščatimi brisalci, ki nimajo členov. Brisalci takšne konstrukcije lepše brišejo s teklo, ker je pritisk na vseh delih brisalca enak in predvsem pri večjih hitrostih bolje čistijo steklo. S tovrstnimi brisalci je možno opremiti tudi starejše avtomobile, so pa ploščati brisalci nekoliko dražji od členastih.
Ročica:
Če brisalci tudi potem, ko smo jih očistili ali zamenjali in odstranili sledove voska, še vedno ne brišejo dobro, je treba pregledati ročico brisalca. Mogoče je ročica zvita in je zato napačen kot, s katerim se s tekla dotika brisalec, ali pa so se pretegnile vzmeti. Napako lahko ugotovijo na servisih z ustrezno opremo.
Luči:
Starejši avtomobili imajo lahko tudi brisalce za žaromete. Tem namenjajo vozniki še manj pozornosti, ker tudi niso tako zelo pomembni kot brisalci vetrobranskega s tekla. Vendar je treba le preverjati, če je gumasti del brisalcev še vedno uporaben; če se pretrga, lahko kovinski deli brisalcev poškodujejo varovalno s teklo.
Ravnanje:
Brisalce lahko zelo hitro poškodujemo, če jih ne uporabljamo pravilno. Tanek sloj ledu je uničujoč. Groba ledena površina poškoduje nekaj stotink milimetra širok rob brisalca že, če brisalec samo nekajkrat zdrsne po ledu. Podobno ga poškodujejo tudi drevesni listi ali iglice, če se znajdejo pod brisalno površino.
Pralne naprave:
Tekočino, ki jo uporablja pralna naprava za čiščenje s tekel, naj ne bi redčili z gorilnim špiritom (kot so delali nekdaj, da ne bi zmrzovala), ker špirit ni dobro čistilno sredstvo in tudi ne pomaga razpršilnim šobam pri razprševanju pralne tekočine, ampak celo povzroča nastajanje odsevnih lis na steklu. Bolje je uporabljati sredstva proti zmrzovanju, ki imajo dodana čistila. Pri dolivanju teh sredstev pa je treba paziti, kako jih razredčiti. Veliko voznikov vlije v pralno posodo preveč čistila ali preveč sredstva proti zmrzovanju, da nastane iz pralne tekočine pregosta zmes, ki je šobe ne morejo enakomerno razpršiti na stekla.
