Zmotno je mišljenje, da so moški ali ženske boljše voznice. "Na poligonu varne vožnje je znanje zelo podobno. Razlika je v samozavesti," pravi Brane Legan, inštruktor AMZS Centra varne vožnje, ki izpostavlja, da nad ženskami visi splošno prepričanje, da so v primerjavi z moškimi slabše voznice. Moški na drugi strani so prepričani, da so dobri vozniki.
Inštruktor ugotavlja, da je na tečajih varne vožnje vsako leto več predstavnic nežnejšega spola, ki na izpopolnjevanje pridejo v pričakovanju, da bodo dobile novo znanje, da bodo spoznale veščine varne vožnje, zato se z nalogami na poligonu soočijo bolj natančno. "V samem skupinskem delu se ne izpostavljajo, pri neposrednem delu s posameznico v skupini pa več sprašujejo in nasvete ter navodila poskušajo čimbolj natančno upoštevati. Vseskozi se pri vadbi trudijo in jim tudi morebitne težave ne vzamejo volje. V vadbi v povprečju vidno napredujejo, česar se zelo veselijo, saj poskušajo vse čimbolj natančno izvesti. Težko bi tudi opredelil, kje imajo več težav, saj so pri tem kar izenačene z moškimi," pravi Legan, ki opaža, da se že med samim tečajem dviga samozavest voznic, zato je veliko takih, ki se odločijo za nadaljevalni tečaj.
Zaupa ji otroke, sebe ne
Legan pravi, da je na cesti precej primerov, ko na voznikovem sedežu sedi moški, na sopotnikovem pa ženska. "Nešteto je primerov, ko moški pripelje do svoje službe in ga nato zamenja ženska in odpelje, nemalokrat tudi z otroci, katere nato razpelje v vrtec in šolo. Zaupa ji avto in otroke, sebe pa ne - vsaj tako lahko razumemo take pojave," pojasnjuje inštruktor, ki nadaljuje, da je zelo podobno, ko sta v družinah dva avtomobila; mož ima dober, velik avto, žena pa manjšega in z njim prevaža otroke.
Negativno na samozavest voznic vpliva moško ocenjevanje. Inštruktor pravi, da lahko nekateri prav zaradi kritik povsem izgubijo voljo do vožnje in kar je še slabše – izgubijo zaupanje vase. "Pri nekaterih torej govorimo o precenjevanju svojega znanja, pri drugih pa o podcenjevanju," pravi Legan.
Prav zato je vožnja danes za marsikoga stres, ki se ob različnih problemih, gostoti prometa, ko nam stalno primanjkuje časa, ko je avtomobil nujnost, le še stopnjuje. "Zavedanje našega znanja obvladovanja vozila je le del preprečevanja. Če se zavedamo, da nam znanja primanjkuje, je stres toliko večji. Ob tem se je prav zavedati, da je znanje mogoče vedno nadgraditi. In dokazano je, da je za uspešno reševanje ali zgolj zmanjšanje stresa v vožnji, potrebna osvojitev veščin varne vožnje. Če poznamo svoje sposobnosti in se jih tudi zavedamo, bo stres vsekakor manjši," dodaja inštruktor.
V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem zaradi tega že precej časa sodelujejo z različnimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z varnostjo v prometu, stalnica so tudi psihologi. Raziskovalno razvojna skupina, v katero so vključeni tudi slednji, se ukvarja z raziskovanjem psiholoških, socialnih in tehničnih vidikov varne vožnje, z namenom širjenja znanja in kulture vožnje. In prepoznavanje stresa, soočenje z njim ter preprečevanje in odpravljanje stresa ima pomembno vlogo pri tem. Tudi inštruktorji so stalno deležni nasvetov in priporočil s strani stroke. Pridobljena spoznanja vnašajo in uporabljajo pri vseh programih usposabljanja vseh voznic in voznikov.
grega.prebil@zurnal24.si
