Sam pripadam takozvani generaciji X, zato toliko težje razumem razmišljanje, ki ga psihologi pripisujejo generaciji milenijcev. Tako je ena od razpoznavnih lastnosti mladih med 18 in 29 letom iskanje enostavnih rešitev problemov za vsako ceno in zanašanje na pomoč drugih (staršev). In prav generacija, ki je najtesneje doslej povezana z digitalnim svetom in pametnimi napravami, je ob uvedbi elektronskega testiranja teorije za vozniški izpit očitno pogrnila na celi črti. Razmišljanje, da je vozniški izpit ustavna pravica slehernika, teorija pa nekaj neuporabnega, ne moreta biti prava pot niti k varnejšim cestam niti k sprejemanju družbene odgovornosti, praksa zadnjih 15 let, ko se je izpit naredilo zgolj s plonk listkom pravilnih rešitev na vedno istih testnih polah, pa diametralno nasprotno od splošno sprejete težnje po varnih cestah.
Država je z novim sistemom testiranja končno ujela priključek z modernimi evropskimi prometnimi smernicami, ki med drugim poudarjajo vzgojo o obnašanju na asfaltu od ranih let naprej. Ne gre brez začetnih težav, a osnova je trdna in zahteva od kandidata poglobitev za dosego uspeha. Le tako bomo mi in naši otroci nekoč res bolj brezskrbno sedli na kolo ali v avto.
A kaj, ko je pred nami martinovo in spet bodo mnogi krivca za to, da so izgubili izpit, videli v policistu in ne pri sebi. Ko vsaj ne bi spotoma koga ubili.
