Slovenije ni na nemško-francoskem vlaku

Slovenija je leta 2017 sprejela strategijo glede mobilnosti, predvsem električne, v prihodnosti. V strategiji, ki jo bodo morali prilagoditi novi realnosti, je bilo zapisano, da bo leta 2020 Slovenija imela 1.200, leta 2025 7.000 in leta 2030 kar 22.300 javnih polnilnic za električne avtomobile.

Avto Odlična novica za vse, ki potujejo na elektriko

Strategija je le črka na papirju, saj glede na podatke Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA) za leto 2020 Slovenija zaostaja za cilji. Ne le Slovenija, večina evropskih držav prepočasi postavlja polnilno infrastrukturo za električna vozila, kar opozarjajo pri ACEA, kjer vidijo polnilno omrežje, posejano po vsej EU, kot enega ključnih dejavnikov za večjo prodajo in večjo željo po lastništvu električnih vozil.

Andrej Leban

Dvotirna pot

Kot kaže analiza ACEA, je 70 % vseh polnilnih postaj v EU koncentriranih v samo treh državah Zahodne Evrope: Nizozemska (66.665), Francija (45.751) in Nemčija (44.538). Skupaj te države predstavljajo le 23 % celotne površine EU. Nasprotno pa je ostalih 30 % infrastrukture razpršenih v preostalih 77 % regije EU.

Avto Pomembna pridobitev Cityparka za voznike

Za ponazoritev, kako nesimetrična je porazdelitev polnilnih postaj za električne avtomobile, pri ACEA izpostavljajo Romunijo, ki je približno šestkrat večja od Nizozemske - ima pa le 493 polnilnih mest ali 0,2 % celotne polnilne infrastrukture v EU.
Dvotirna infrastruktura je ločnica med bogatejšimi državami članicami EU v zahodni Evropi in državami z nižjim BDP v vzhodni, srednji in južni Evropi, ugotavljajo pri ACEA. Veliko slabost vidijo v površinsko večjih državah, ki imajo manjši BDP, na primer Poljska (0,8 % polnilnih postaj v EU) in Španija (3,3 %).

ACEA

Že četrta Italija zaostaja

Razlika med Nemčijo, tretjo v odstotku polnilnih postaj v EU, ki ima 19,9 % vseh polnilnih mest v EU in četrto Italijo (5,8 %) je že ogromna. Brez odločnih ukrepov se v prihodnjih letih stanje verjetno ne bo izboljšalo, opozarjajo v združenju.

Medtem ko se Evropska komisija pripravlja na pregled Direktive o alternativni infrastrukturi, ACEA poziva k določitvi zavezujočih ciljev - ne samo za število polnilnih mest za električne avtomobile, temveč tudi za vodikove postaje za avtomobile na gorivne celice - in to za vsako državo članico EU.

"Kdor želi kupiti električni avtomobil, ali avtomobil z gorivnimi celicami, je odvisen od zanesljive infrastrukture za polnjenje elektrike ali vodika, - naj bo to doma, v službi in na cesti," je dejal generalni direktor ACEA Eric-Mark Huitema. "Prišel je čas, da vlade po Evropi povečajo hitrost v boju za bolj zeleno mobilnost," je pozval Huitema.

Prva od mnogih Avto Prva med številnimi: Petrol v Sloveniji začenja novo pot

Na podlagi izračunov Komisije bi nadaljnje zmanjšanje emisij CO2 v avtomobilih za 50 odstotkov do leta 2030 zahtevalo okoli 6 milijonov javno dostopnih polnilnih mest za električne avtomobile. Danes jih je voznikom v EU na voljo manj kot 225.000, kar pomeni neverjetno 27-kratno povečanje v manj kot desetletju.

ACEA

Slovenija cilje določila leta 2017

Slovenija je že pred skoraj petimi leti določila cilje do leta 2030, tudi kar zadeva širjenje javne infrastrukture polnilnih mest za električne avtomobile, ki pa ji ne sledimo. To so nam na začetku leta priznali tudi na Ministrstvu za infrastrukturo, kjer pri e-polnilni infrastrukturi opozarjajo na uporabo terminologije. Tako izraz e-polnilnica označuje e-polnilno infrastrukturo, ki je postavljena na nekem mestu, lokaciji. Lahko jo sestavlja ena ali več e-polnilnih postaj, vsaka od e-polnilnih postaj pa ima lahko eno ali več e-polnilnih mest. E-polnilno mesto je tisti del e-polnilne postaje, ki omogoča polnjenje natančno enega e-vozila in pri e-polnilni infrastrukturi predstavlja osnovno enoto.

Avto Ob priklopu na postajo ni nujno, da se bo avto tudi polnil

Na podlagi pridobljenih podatkov v postopku evidentiranja v prvi polovici leta 2020 na ministrstvu ocenjujejo, da je vseh javnih e-polnilnih mest v RS najmanj 1.300, kar označuje tudi kapaciteto javne e-polnilne mreže. "Utemeljeno pa lahko domnevamo, da so bila v drugi polovici leta 2020 vzpostavljena dodatna e-polnilna mesta (preko EU projektov v okviru programa Instrument za povezovanje Evrope – IPE, s pomočjo zasebne iniciative), tako da je javna mreža e-polnilne infrastrukture še obsežnejša."
Poudarjajo tudi, da je v skladu z Direktivo 2014/94/EU, ki priporoča eno e-polnilno mesto za vsakih 10 e-vozil, javna mreža e-polnilnih mest ustrezna. V letu 2021 bodo nova e-polnilna mesta vzpostavljena s finančnimi vzpodbudami Eko sklada, Ministrstva za infrastrukturo, programa Instrument za povezovanje Evrope ter na podlagi zasebne iniciative.

Gregor Prebil

Nadaljevanja razvoja e-mobilnosti pri nas

Na ministrstvu so nam odgovorili tudi, da se v prihodnje še vedno predvidena finančna sredstva za vzpostavitev manjkajoče in ustrezne e-polnilne infrastrukture.

Na tem področju se v okviru EU projekta IDACS vzpostavlja tudi celovit informacijski sistem za podporo udejanja e-mobilnosti. Omogočal bo tako spletno dodelitev in registracijo ID kod deležnikov e-polnilne infrastrukture in e-polnilnih mest kot tudi vzpostavitev spletnega portala – Nacionalne dostopne točke s celoviti podatki o e-polnilnih mestih.

Lastniki e-vozil imajo že sedaj nekaj dodatnih ugodnosti kot so npr. oprostitev plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu ter odprava plačila davka na motorna vozila.

Pregled doseganja ciljev strategije na področju polnilne infrastrukture (za leto 2020 analiza ni zajeta v tabeli)