Ugotavljajo, da je stanje elektrifikacije prometa v Evropi izjemno neenakomerno. Na Norveškem namreč električni avtomobili med novimi prodanimi dosegajo 74-odstotni delež, v Grčiji pa njihov delež med novo registriranimi avtomobili znaša le 1,52 odstotka. Ni si mogoče predstavljati, kako se bodo te razlike izenačile do leta 2035, ko bo v Evropski uniji začela veljati prepoved prodaje avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem.
Gigantske razlike
Do tedaj je sicer še trinajst let, vendar se države zahtevanemu stanju približujejo z zelo različnimi hitrostmi. Razlike v prodaji so gigantske, kar potrjuje tudi najnovejša statistika agencije JATO Dynamics, ki je objavila podatke za tretjo četrtino letošnjega leta. Študija je pokazala, da se električni avtomobili uveljavljajo le tam, kjer ob močnem gospodarstvu vlade pri nakupu pomagajo tudi s subvencijami za nakup avtomobilov z ničelnimi emisijami.
Zgleden primer tega je Norveška, kjer delež električnih avtomobilov v prodaji novih znaša 74,4 odstotka in še naprej narašča. Na Norveškem se namreč nakup električnega avtomobila voznikom že bolj splača od nakupa avtomobila z motorjem z notranjim zgorevanjem, saj so slednji dodatno obdavčeni, na električne pa so razpisane subvencije.
Norveški sledi Islandija, kjer električni avtomobili med novimi prodanimi dosegajo 34,5 odstotka, na tretjem mestu pa je Švedska z več kot 30 odstotki. Veliko električnih avtomobilov prodajo tudi v Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji, državah Beneluxa in Veliki Britaniji. Te države pokrijejo več kot dve tretjini evropskega trga električnih vozil.
Veliko držav zaostaja
Velik del Evrope pa za njimi močno zaostaja. V državah, kot so Španija, Italija, Portugalska in postsocialistične države delež električnih avtomobilov med novimi dosega manj kot štiri odstotke. Na zadnjem mestu v Evropski uniji pa je Grčija z vsega 1,52-odstotnim deležem električnih avtomobilov. Za to naj bi bili krivi nizke subvencije, nezadostna polnilna infrastruktura in nizke cene fosilnih goriv.
Pri JATO Dynamics dodajajo, da države na dnu nimajo le najmanjšega deleža novih električnih avtomobilov, ampak se prodaja pogosto celo ohlaja. V Latviji se je namreč v zadnji četrtini leta prodaja zmanjšala za 0,7 odstotka, v Grčiji za 0,39 odstotka, v Italiji pa za 2,4 odstotka. Padec prodaje so zabeležili tudi na »velikih električnih trgih«. V Nemčiji je namreč prodaja padla za 4,2 odstotka, v Luksemburgu pa za 2,47 odstotka.
Težko si je torej predstavljati prehod na električna vozila do leta 2035. Medtem, ko v severni Evropi delež električnih vozil v prometu že dosega 15 odstotkov, je teh v južni Evropi le dobrega 3,8 odstotka. Poleg tega inflacija, ki še zmanjšuje družinske proračune, in negotova prekarizacija dela gotovo ne bosta pozitivno vplivali na priljubljenost dragih električnih avtomobilov, ki od uporabnika zahtevajo tudi nekaj prilagajanja.
Največ električnih avtov se proda torej tam, kjer se to financira s prodajo nafte. Kak zanimiv paradoks.
Ma nehite težit s temi avtomobilčki na elekttiko