Fantomski prometni zastoji, ki nastajajo na avtocestah, so ena večjih in bolj nadležnih značilnosti sodobnega prometa. Pri ameriški univerzi Vanderbit so se povezali s Fordom in napravili zanimiv test, kako na zgoščen promet učinkuje uporaba prilagodljivega radarskega tempomata.
Na zaprti večpasovnici so uporabili 36 vozil, ki so peljala v koloni s hitrostjo 96 km/h, kar v ZDA velja za tipično avtocestno hitrost. V nekem trenutku je prvo vozilo v koloni zavrlo na vsega 64 km/h in s tem simuliralo prometno motnjo. Nato je znova pospešilo.
V tipični situaciji, brez uporabe adaptivnega tempomata, sledi klasičen scenarij, ki ustvari tako imenovani fantomski zastoj - ko vozniki vidijo, da avto pred njimi zavira, začnejo še sami zavirati. Vendar test dokazuje, da zavirajo močneje kot vozila pred njimi, zato hitrost močno upade. V nekaterih primerih je med testom prišlo do situacije, ko so vozila v začelju skoraj popolnoma obstala.
Enak scenarij vožnje v koloni so nato ponovili z uporabo radarskega tempomata, ki samodejno in po potrebi prilagaja hitrost vozilu pred seboj. Test je po zagotovilih Forda dokazal, da je ta asistenčni sistem v praktično vseh situacijah bolje posredoval od voznikov, saj so vozila sama od sebe zavirala le toliko, kot je bilo potrebno. Če je prvo vozilo torej zavrlo s 96 na 64 km/h in nato spet pospešilo, so vozila na koncu kolone zmanjšala hitrost le še za 8 km/h. O kakšnem zastoju ni bilo sledu, promet je tekel naprej zelo tekoče.
In še: četudi je radarski tempomat uporabljala le tretjina vozil v kolonu, so bili rezultati še vedno zelo podobni.
"Že leta prometni raziskovalci in inženirji iščemo tehnologije, ki bi zmanjšale prometne zastoje, bodisi da bi se vozila med seboj sporazumevala ali pa da bi znala napovedati razmere pred seboj," je dejal Daniel Work, profesor na univerzi.
"Ta demonstracija nam je omogočila bogato priložnost, da razumemo, kako komercialno že dostopna asistenčna tehnologija lahko pozitivno vpliva na prometne tokove."
Radarske tempomate kot doplačilo danes srečamo že tudi v številnih modelih v nižjih razredih avtomobilov.
dezurni@zurnal24.si
Zdrej: ne razumeš: problem je v VOZNIKIH. Eni gledajo bogvekam samo tja, kjer je treba ne in zavirajo prepozno ter premočno, drugi "za vsak slučaj" zavrejo preveč, posledica pa so gneče. Največja težava voznikov pa je kronično prekratka varnostna razdalja.… ...prikaži več. Redki so taki, ki res vozijo po pravilih. ACC vse to odpravi, zato so razdalje med vozili večje, zaviranje bolj blago, gneče manjše. IZ lastnih izkušenj lahko povem, da včasih izklopim ACC ravno zato, ker vozi predaleč za prednjim vozilom...
Po videnem in prebranem bi zadevo lahko teoretično tudi reševali brez ACC. Namreč v videu imajo vozila kar precej večjo razdaljo, kar omogoča naslednje. Ko zavira vozilo pred nami, moram kot voznik vozila za njim samo stopiti s stopalke za… ...prikaži veča plin in potem paziti ali je potrebno zavirati. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da to deluje in je varno, bolj umirjeno/manj stresna vožnja. Teoretično pa zato, ker bi to morala delati večina voznikov, če ne kar vsi.