Štirikolesni pogon je za nekatere službe in posameznike bistvenega pomena pri njihovem vozilu, saj lahko le z njegovo pomočjo zmorejo zahtevne prevoze po razmočenem ali zasneženem klancu, čez slabe kolovoze ali celo tam, kjer pot ni več vrisana v zemljevid.
"V Telekomu Slovenije tudi uporabljamo LGV-vozila, ki so prilagojena zahtevnejšemu terenu. Z njimi lahko dosežemo, na primer, težje dostopne lokacije, kjer izvajamo vzdrževalna dela za našo telekomunikacijsko infrastrukturo. Prav tako so ta vozila zelo uporabna v slabših vremenskih razmerah (sneg, poledica …)," pravijo pri največjem telekomunikacijskem podjetju pri nas. Pri
Pošti Slovenije je kar 18 odstotkov njihovih avtov (ne kombijev) posebej prilagojenih za teren, bodisi da imajo 4x4 pogon ali vsaj višje podvozje. "Brez navedenih vozil, še posebej v zimskih razmerah, ne bi mogli opravljati redne dostave poštnih pošiljk." V voznem parku Elektra Slovenija pa je polovica vseh vozil opremljenih s 4x4 pogonom.
Včasih pa voznika ustavi lahko že malo globlja "luža". Zakaj?
Alex Rincon, inštruktor terenske vožnje v centru Campus Motor Anoia pri španski Barceloni, nam je naštel nekaj osnovnih pravil, da se lahko tudi z navidez manj sposobnim avtom zoperstavite terenu.
1. Palci na rokah: "Pri terenski vožnji je zelo pomembno, da palce na rokah postavimo pred obroč in ne okoli njega, kot to običajno počnemo. Na ta način preprečimo, da bi si jih v primeru sunka v volanu poškodovali."
3. Leva noga počiva: "Sklopke pri terenski vožnji praktično ne potrebujemo, še posebej v nizki prestavi. Prestave vedno menjamo pred oviro, nikoli vmes."
4. Postrani prek ovir: "Zahtevne previse, globoke kolesnice in podobne ovire prečimo vedno postrani. Najbolje je, da je med prečenjem bodisi levo ali desno kolo vedno pred drugim na isti premi. Na ta način blažilniki in ostalo podvozje veliko ustrezneje porazdelijo maso, da ni skoncentrirana zgolj spredaj ali zadaj. V nasprotnem bodo blažilniki močno obremenjeni, oprijem manj zanesljiv."
andrej.leban@zurnal24.si
